Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Linhartovi komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi sta prvi slovenski komediji in prvi posvetni gledališki deli v slovenščini. Pred njima so obstajale katoliške duhovne igre (Škofjeloški pasijon), z Linhartovimi komedijami pa je slovenska dramatika ujela korak z evropsko, v kateri so v tistem času prevladovale razsvetljenske ideje. Županova Micka je bila uprizorjena takoj po nastanku (1789/90), Ta veseli dan ali Matiček se ženi pa šele po odpravi cenzure leta 1848. Linhart je komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi napisal leta 1790, vendar je bila zaradi smešenja višjega družbenega sloja prepovedana. Komedija o Matičku humorno prikazuje nasprotja med tedanjim višjim in nižjim družbenim slojem. Konflikt med plemstvom (baron, baronica) in preprostim človekom (Nežka, Matiček) je neizbežen, ker plemstvo omejuje pravice nižjega sloja. Prihodnost je na strani preprostega ljudstva, kar s svojo bistrostjo in pretkanostjo dokazuje Matiček in sporoča, da je preprost služabnik lahko pametnejši, spretnejši in vztrajnejši od plemstva.
Matiček se ženi je komedija s satirično ostjo, saj se v njej povezujeta komičnost in kritika ali celo posmeh. Njen namen je opozoriti na družbene napake. Z baronovim osvajanjem Nežke je Linhart prikazal moralno šibkost plemstva. Budalo in Zmešnjava predstavljata nazadnjaško uradništvo, ki nasprotuje razsvetljenskim reformam. Sodna obravnava je naperjena proti tedanjemu sodstvu, saj je bil baron hkrati tožnik in razsodnik ter je ravnal povsem samovoljno. Ko Matičku na sodišču preberejo obtožnico v nemščini, se zagovarjanju v nemščini upre, rekoč, da je ne razume. S tem je Anton Tomaž Linhart napadel cesarske odredbe, ki so predpisovale, da je uradni jezik v deželi samo nemški.
Jezik in slog
V komediji je Linhart dokazal, da je tudi slovenski jezik primeren za uprizarjanje. Osebe govorijo v živem jeziku, ki je močno narečno obarvan.| Je preprost in prebrisan fant. Ker baron dvori njegovi izvoljenki, se mu sklene maščevati. Ima tudi nekaj napak: v preteklosti si je sposodil denar, a ga ni vrnil. Za dosego svojih ciljev včasih izrablja druge ljudi. | {Matiček;Tonček;Nežka;Zmešnjava;Žužek} |
| V drami ne daje pobud za spletke, vanje ga vedno vpletejo drugi. Baron je prepričan, da ga baronica Rozala rada vidi, zato ga nažene v mesto. |
{Tonček;Nežka;Zmešnjava;Žužek;Matiček} |
| Je baroničina hišna in njena zaupna prijateljica. Zaljubljena je v osrednjega junaka komedije in mu v vsem zaupa, zanj pa je pripravljena marsikaj storiti. Včasih se izkaže za pametnejšo od svojega izvoljenca. Ni snovalka spletk, v njih le zavzeto in učinkovito sodeluje. |
{Nežka;Matiček;Tonček;Zmešnjava;Žužek} |
| S tem likom je Linhart prikazal brezdušnega birokrata. Uporablja nemške in latinske izraze, da bi poudaril svojo navidezno učenost. |
{Zmešnjava;Matiček;Tonček;Nežka;Žužek} |
| Je edina oseba v komediji, ki temeljito spremeni prepričanje. Na začetku je vdan baronov pomočnik. | {Žužek;Matiček;Tonček;Nežka;Zmešnjava} |