Lirika, epika, dramatika

Povzemi, kaj je značilno za liriko, kaj za epiko in kaj za dramatiko.

Označi, kdo je tisti, skozi čigar oči spremljamo dogajanje v proznem in dramskem besedilu, ter čigavo čustvovanje spoznavamo v pesmih.

pesem	{lirski_subjekt;pripovedovalec;dramski_subjekt}
proza	{pripovedovalec;lirski_subjekt;dramski_subjekt}
drama	{dramski_subjekt;lirski_subjekt;pripovedovalec}

Premisli in razišči, kakšna je razlika med pripovedovalcem, lirskim in dramskim subjektom.

lirika

epika

dramatika

lirski subjekt

pripovedovalec

dramski subjekt

Je nosilec govora v lirskem besedilu – po navadi govori v prvi osebi (če je pesem 'položena' v usta nekomu drugemu, takrat govorimo o pesmi vložnici).
Lirski subjekt v pesmi je največkrat izmišljena (fiktivna) oseba, ki bralcu nekaj sporoča.

Oseba lirskega subjekta
Lirski subjekt je lahko osebni, avtorski, fiktivni ali nadosebni. O osebnem lirskem subjektu govorimo, ko ga občutimo kot živo osebo. Kadar lahko v besedilu začutimo avtorja, govorimo o avtorskem lirskem subjektu (Petrarca, O blažen bodi). Fiktivni lirski subjekt je v Prešernovi pesmi Nezakonska mati. Nadosebni lirski subjekt predstavlja nekakšen idealiziran avtorjev duh.

Vsevedni ali avktorialni pripovedovalec ima pregled nad dogodki in pozna preteklost oseb. Dogajanje (lahko) spremlja s komentarji (npr. Jurčičev Deseti brat, Homerjeva Iliada).

Personalni pripovedovalec pripoveduje o dogodkih tako, kot jih doživlja ena od oseb. Govori le o tistem, kar oseba vidi, sliši in doživlja. Pogosto uporablja polpremi govor ali notranji samogovor (npr. v romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro).

Prvoosebni ali jazov pripovedovalec pripoveduje o tistem, kar je sam doživel (npr. Izidor v Tavčarjevem romanu Visoška kronika).

Pripovedovalca sta lahko še drugo- in tretjeosebna.

Brezosebni pripovedovalec se pojavlja v modernem romanu. Ne moremo mu določiti razpoznavnih človeških potez.

Pripovedovalec je avtorski, če ga enačimo z realnim piscem besedila.

Fiktivni pripovedovalec je izmišljen, zgodbe ne pripoveduje avtor, ampak nekdo drug (npr. v Boccaccievi Noveli o sokolu).

Temelj drame je spopad nasprotujočih si sil, ki so poosebljene v dramskih osebah (dramskih subjektih).
Dramske osebe se v govoru izmenjujejo, razen v monodramah, kjer govori en dramski subjekt.

Dramatikov subjekt govori režijske napotke, opise (didaskalije).

Dramski subjekti so dramski liki, ki so notranji, fiktivni in po navadi osebni.

lirika		izpovedovanje
epika		pripovedovanje
dramatika		prikazovanje

Kateri slogovni postopek prevladuje v navedenih literarnih vrstah/zvrsteh?

Označi, kdo je tisti, skozi čigar oči spremljamo dogajanje v proznem in dramskem besedilu, ter čigavo čustvovanje spoznavamo v pesmih.