Renesančno pripovedništvo
Novela o sokolu je ena izmed novel v zbirki Dekameron, ki je nastala med letoma 1348 in 1353. Zbirka šteje 100 novel, anekdot in kratkih zgodb s skupnim pripovednim okvirom. Trije mladeniči in sedem mladenk se pred kugo umakne iz Firenc na podeželje in tam si vsak dan pripovedujejo zgodbe. Tako nastane 100 zgodb, med katerimi prevladujejo novele. Novela je bila v renesansi oznaka za književno zvrst/vrsto kratkega obsega in s snovjo iz sodobnega življenja. Ima en sam dogodek ali predmet, okrog katerega je strnjena pripoved. V noveli nastopa malo oseb, dogajanje je dramatično (kratek zaplet, stopnjevanje do vrha, preobrat, srečen ali žalosten konec – zgradba dramskega trikotnika). V celotni zbirki so izpostavljene renesančne ideje, kot so: poveličevanje naravne zvitosti in razuma, lepota duha in telesa, čutni užitki ... V Dekameronu se pripoveduje o erotični in duhovni ljubezni, ljudskem praznoverju, cerkvenih dostojanstvenikih, meščanih, plemičih, prebrisanosti ... Novelo o sokolu pripoveduje Fiammetta (5. dan, 9. novela), glavni motiv pa je sokol, okrog katerega teče celotno dogajanje. Tema novele je viteška in požrtvovalna ljubezen do plemenite dame.
Andreuccio iz Perugie je peta novela drugega dne, pripoveduje jo Fiammetta. Govori o Andreucciu, ki pride v Neapelj z namenom, da bi kupil konja, pri tem pa v eni noči doživi tri zanimive dogodivščine, v katerih so ga želeli ogoljufati. Vendar se na koncu zanj vse dobro konča, saj se vrne domov z rubinastim prstanom.
Novela o bistroumni Filipi je sedma novela šestega dne, pripoveduje jo Filostrat. Novela nakazuje na podrejenost žensk v takratni družbi in na zahtevo po enakosti spolov. Govori o ženinem prešuštvu. Ko jo mož najde v ljubimčevem naročju, jo prižene pred sodnika, kjer junakinja Filipa z bistroumnim govorjenjem doseže spremembo zakona za prešuštvo.
Dopolni miselni vzorec o renesančnem pripovedništvu.