Faze sporočanja se razlikujejo glede na vrsto besedil.
V zapisanih besedilih so naslednje:
– iznajdba (invencija),
– urejanje gradiva (dispozicija),
– ubesediljenje (elokucija),
– popravljanje besedila,
– prepisovanje popravljenega gradiva in navajanje virov.
Oglej si naslednjo sliko in navedi, kaj je na njej. Dopiši, v kateri fazi sporočanja je to nastalo (na začetku ali ob koncu pisanja).
V tej fazi se odločimo, s katerim namenom bomo tvorili besedilo. Določimo temo besedila (kaj bomo predstavili/ocenjevali/se zahvalili/svetovali). Temo nam lahko določi tudi kdo drug (mentor, učitelj ...). V fazi iznajdbe določimo, kaj bomo o izbrani temi povedali, s katerimi podtemami bomo razvijali vsebino in gradili besedilo.
2. faza: urejanje/dispozicija
Ko je gradivo zbrano, ga je treba ovrednotiti in določiti zapovrstje sestavin, da bo nastalo smiselno besedilo, ki bo ustrezalo namenu sporočevalca oz. tvorca besedila. Po iznajdbi in določitvi zapovrstja besedilu dodamo uvod in zaključek.
Kaj moramo upoštevati v drugi fazi – pri urejanju besedila?
Kaj napišemo v uvodu, kaj v jedru in kaj v zaključku?
Kako bi lahko prikazani miselni vzorec med urejanjem gradiva spremenili?
Miselni vzorec Moje počitnice pretvori v smiselno, logično in zaokroženo besedilo, ki bi ga predstavil v razredu.
3. faza: ubesediljenje/elokucija
Si pri ubesediljenju uporabil vse, kar si načrtoval v iznajdbi in urejanju?