Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Neknjižne zvrsti jezika so: 

– prostorske zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki, mestne govorice, narečja)
in
– interesne govorice (sleng, žargon, argo).

Pokrajinski pogovorni jezik

Napiši kratek sestavek o tem, kako bi se ustno opravičil učitelju, naj te danes ne vpraša, ker si imel včeraj močan zobobol in si zvečer obiskal dežurnega zobozdravnika.

 

V drugem sestavku napiši, kako bi se ustno opravičil prijatelju, ker zaradi te zdravstvene težave nisi mogel z njim v kino.

Katero socialno zvrst si uporabil v 1. zapisu?

Knjižni  pogovorni jezik.

Katero socialno zvrst si uporabil v 2. zapisu?

Pokrajinski pogovorni jezik je bliže narečju kot knjižnemu jeziku. Uporablja se za vsakdanje pogovore o neuradnih, zasebnih temah. Uporabljajo ga ljudje različnih starosti in vanj vključujejo tudi besede iz žargona, slenga, redkeje iz narečja. Prebivalci večjih mest (to so pogosto središča pokrajin oz. narečnih skupin) za vsakdanje, praktično sporazumevanje uporabljajo t. i. mestne govorice. Pokrajinski pogovorni jezik je splošnejši, nadnarečen, značilen za širše geografsko območje. 

Pokrajinski pogovorni jezik uporablja izraze, ki se močno razlikujejo od izrazov na drugih pokrajinskih območjih. Največje razlike med pokrajinskimi govori so v besedišču (toti – štajerski pogovorni jezik, tle – ljubljanska mestna govorica, oštja – primorski pogovorni jezik), v glasoslovju (glas ü – prekmurski pogovorni jezik) in skladnji (besedni red: npr. v prekmurskem pogovornem jeziku: To sem ne znal.). Nekateri pokrajinski pogovorni jeziki ločijo melodijo, zato Korošce, Gorenjce in Dolenjce prepoznamo po pokrajinski pripadnosti, čeprav govorijo knjižno ali knjižno pogovorno. Zaradi precejšnjega ločevanja od knjižnega jezika teh zvrsti ne uporabljamo pri javnem nastopanju, pred večjim številom ljudi in ne v zapisanih besedilih.

Pokrajinske pogovorne zvrsti so:

  • osrednjeslovenski pogovorni jezik (ljubljanski)
  • južnoštajerski pogovorni jezik (celjski)
  • severnoštajerski pogovorni jezik (mariborski)
  • gorenjski pogovorni jezik
  • primorski pogovorni jezik
  • koroški pogovorni jezik
  • prekmurski pogovorni jezik

<NAZAJ
>NAPREJ21/442