Povzetek

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem

Črke iste besede pišemo skupaj. Kadar ne vemo, ali gre za eno besedo ali za več besed, si pomagamo tako, da poskušamo med posamezne dele vriniti druge besede ali zamenjati zaporedje delov (na ves glas → na glas, po stari navadi → po navadi, po strani). Če je to nemogoče, besedo pišemo skupaj (navkreber, navzdol).
Skupaj pišemo zanikane samostalnike in pridevnike (npr. nečlovek, nelep), zanikane glagole pa pišemo narazen (npr. ne smem, ne delam). Izjeme so glagoli nisem, nimam, nočem.

Pri tvorjenkah, ki so tvorjene iz dveh ali več polnopomenskih besed, moramo ugotoviti, ali so priredno ali podredno zložene. Podredne zloženke, ki so tvorjene iz dveh polnopomenskih besed, ki sta v neenakovrednem razmerju, se pišejo skupaj (avtocesta, devetletka, srednješolski ...). Priredne zloženke, ki so tvorjene iz dveh polnopomenskih besed, ki sta v enakovrednem razmerju, npr. črno-bel, pišemo skupaj. Skupaj pišemo tudi tiste podredne zloženke, katerih katerih prva sestavina je števka, simbol ali kratica (C-vitamin).

Zloženke, ki jih lahko pišemo skupaj ali narazen, so samostalniške (pešpot/peš pot, mini golf/mini golf) in pridevniške, ki označujejo barve ali barvne odtenke, npr. temno moder/temno moder. Samo narazen pišemo poimenovanja za barve oziroma odtenke, če jih lahko razvežemo v zvezo s kot (ognjeno rdeč, tj. rdeč kot ogenj).

Sklope s -koli pišemo skupaj ali narazen. V števniških sklopih pišemo skupaj glavne števnike od ena do devetindevetdeset ter stotice, druge dele pišemo narazen (2014 – dva tisoč štirinajst).