Prevzete besede
Večina besed, ki jih uporabljamo v slovenščini, je domačih. Vendar v slovenščino (tako kot v vse jezike) besede tudi prevzemamo. Prevzete besede so tiste, ki so v naš jezik prišle in še prihajajo iz drugih jezikov. S temi jeziki nismo povezani razvojno, temveč zemljepisno in kulturno. Prevzete besede so bodisi občna bodisi lastna imena.
Glede na stopnjo prilagojenosti slovenskemu jeziku ločimo: sposojenke, tujke in citatne besede. Sposojenke so podomačena občna imena. Slovenščini so popolnoma prilagojena (pica, džins, garaža). Tujke so slovenščini delno prilagojene (delno poslovenjene, izgovarjamo in pregibljemo jih po slovensko, vendar ohranjamo tuj zapis), npr. dieta, peugeot. Citatne besede in besedne zveze so slovenščini neprilagojene, saj ohranjajo tuj zapis, izgovor in slovnične lastnosti (adagio).
Prevzeta lastna imena zapisujemo bodisi polcitatno (izvirno podobo besede sklanjamo z domačimi končnicami, npr. Shakespeare – Shakespeara/Shakespearja), bodisi podomačeno (Firence) bodisi jih prevajamo (Wien – Dunaj).
Iz tujih jezikov prevzemamo tudi besede in besedne zveze, ki v knjižni rabi niso dovoljene, to so popačenke in kalki. Kalki so dobesedno prevedene besedne zveze iz tujih jezikov (imeti kaj za piti).
S klikom označi štiri vrste imen, ki jih v slovenščini podomačujemo. Če boš kliknil na napačen izraz, se bo ta prečrtal, odgovor pa se bo štel za napačen.
Vpiši, med katere vrste prevzetih besed sodijo navedeni zgledi.