Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Sičniki in šumevci

Soglasniki, ki so tvorjeni ob zobeh s priporo ali s zaporo, ki preide v priporo, se imenujejo sičniki. Soglasniki,  ki so tvorjeni na sprednjem delu neba s priporo ali zaporo, so šumevci. Poimenovanji so dobili po izrazitem siku oz. šumu, ki se sliši pri njihovem izgovoru.

Opazuj koren označenih besed in poišči razlike.

 

Žena je držala moža pod roko.

Sinko je rokice dvignil k materi.

Na vozilu se je pokvarila prestavna ročica. 


Mehčanje/palatalizacija je premena (glasovna posebnost), pri kateri se glasovi k, g, h, pred i in e zamenjajo s č, ž, š:

roka – ročica, noga – nožica, sneg – snežinka.

Katera velelniška oblika je pravilna?

 Vrzi mi žogo! – Vrži mi žogo.

Soglasniška posebnost v velelniku
Soglasnika k in g se v velelniku spremenita v c in z:

 rekel – reci, postrigel – postrizi.

Premena po zvenečnosti (prilikovanje)

Kadar stojita skupaj dva, po zvenečnosti različna nezvočnika, se v govoru prvi po zvenečnosti prilagodi drugemu, tako da se zamenja s svojim parom, npr. krožca, podplutba.

Narečne posebnosti

Nekateri soglasniki ali soglasniški sklopi se v narečjih izgovarjajo v neknjižnih različicah:

Namesto tl in dl, kjer delamo odporo skozi nosno votlino, nekatera narečja izgovarjajo kl in gl: tlačiti – klačiti, dleto – gleto. Podobno je v soglasniških sklopih tn in dn: tnalo – knalo, danes – gnes.

Primorci uporabljajo namesto knjižnega h t. i. grlni h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk in je nezveneč: gora [xora].

Ali uporabljaš v svojem narečju katero podobno besedo? Napiši jo.

Soglasniški sklop šč se pogosto govori z opuščanjem č-ja: klešče – kle(i)še, dvorišče – dvoriše (zlasti na Gorenjskem, Štajerskem).

Pomisli, ali poznaš v svojem narečju katero podobno besedo. Napiši jo v knjižni in narečni obliki.  

<NAZAJ
>NAPREJ66/442