Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nebesedne prvine govora, ki si jih spremljal v prejšnjem odlomku, imajo pri poslušalcu velik vpliv ne le na njegovo razumevanje, temveč tudi na doživetje besedila. Ugotovil si, da vseh delov povedi ne izgovarjamo enako hitro, enako glasno in z enako tonsko višino. Tonski potek je ton, ki ga s številom nihajem tvorijo glasilke v določeni časovni enoti. Poleg hitrosti, premorov in intonacije so besedilni spremljevalci govora v povedih ali njihovih delih tudi poudarek, register in barva glasu. Imenujemo jih prozodične prvine besedila.

Poudarek

Najpomembnejšo besedo v povedi ali njem delu izgovorimo glasneje in krepkeje ter jo s tem poudarimo. Slovenski besedni red določa, da je najpomembnejša beseda po navadi na koncu stavka. Če spremenimo vrstni red besed, je lahko poudarjena beseda tudi na katerem drugem mestu.

Glasno preberi del odlomka, ki si ga prej poslušal. Glasneje preberi zadnje besede stavkov in povedi. 

Izolda je stala pred plameni. Vsenaokrog je kričala množica, preklinjala kralja, preklinjala zlobneže. Po licu so ji tekle solze. Oblečena je bila v ozko sivo tuniko, v katero je bilo vtkano tenko, zlato vlakno; zlata nit je bila vpletena v njene lase, ki so ji padali do nog.  

Ponovno preberi odlomek in poudari naslednje krepko označene besede:

Izolda je stala pred plameni. Vsenaokrog je kričala množica, preklinjala kralja, preklinjala zlobneže. Po licu so ji tekle solze. Oblečena je bila v ozko sivo tuniko, v katero je bilo vtkano tenko, zlato vlakno; zlata nit je bila vpletena v njene lase, ki so ji padali do nog.

Se ti zdi tako prebrano besedilo še vedno smiselno, doživeto in živo? 

Poudarjene besede v zapisanem besedilu običajno ne zaznamujemo s posebnim znamenjem, izjemoma pa jo lahko zapišemo v ležečem, razprtem ali polkrepkem tisku.

Intonacija

Glasno preberi poved in poslušaj njen tonski potek. Ali so vse besede izgovorjene z enako tonsko višino?

 Izolda je stala pred plameni.

Iz prejšnje povedi tvori vprašalno poved, tako da boš vprašal po kraju dogajanja.

Tvori še eno vprašalno poved, a jo oblikuj tako, da bo predvidevala odgovor: "Da." Poved izgovori in poslušaj tonski potek.

Tonski potek v povedi ali v delu povedi se imenuje intonacija. Ta je lahko končna ali nekončna. Končna intonacija nam pove, ali je  poved pripovedna, vprašalna/želelna ali vzklična. V povedih, ki se izgovorijo brez čustvene vznemirjenosti, je stavčna intonacija večinoma padajoča. Taka intonacija je značilna za pripovedne povedi, zato jo imenujemo pripovedna intonacija, pa tudi za vprašalne povedi, ki se začnejo z vprašalnim zaimkom (kdo, kje, česa ...). Beseda na koncu povedi je izgovorjena nižje kot na začetku povedi.

<NAZAJ
>NAPREJ48/442