| Severni medvedi so zaradi bele oz. prosojne barve kožuha podobni barvi okolja (sneg, led), zaradi česar se lažje približajo plenu, ki ga lovijo (npr. tjulnjem). Polarni medvedi so, poleg kodiaških medvedov, največja vrsta medvedov, zaradi česar počasneje izgubljajo toploto kot manjše vrste medvedov. |
| Zelo zanimiva je tudi struktura dlake severnih medvedov: sončna svetloba se po njihovi prosojni dlaki prevaja podobno kot po optičnem vlaknu do kože, ki je črne barve in zato dobro vpija sončevo toploto (temni predmeti se na soncu segrevajo hitreje in močneje kot svetli ... pomisli samo, kako se na soncu segreje avtomobil bele barve in kako avtomobil črne barve). |
Polarni medved
|
| Metulj brezov pedic (Biston betularia) se pojavlja v dveh barvnih različicah, svetli in temni. Pred 200 leti so prevladovali svetli osebki, ki so se barvno zlili s svetlimi lišaji na drevju. V drugi polovici 19. stoletja so zaradi razvoja industrije in povečane onesnaženosti zraka lišaji izginili in debla so postala temna. Svetli metulji so na temnih deblih kmalu postali žrtve plenilcev, opazen pa je bil porast temnih oblik metulja, ki so se dobro zlili s temnim lubjem. Danes, ko se je onesnaženost okolja spet zmanjšala, pa je spet opazen porast svetle barvne različice metulja in upad temnejše različice. |
Temni in svetli primerek brezovega pedica
|
|
Vpliv človeka na ekosistem: primer Aralskega jezera
Razmere
se hitro spreminjajo zlasti v ekosistemih, na katere v veliki meri
vpliva človek, ki je najbolj dominantna vrsta živih bitij na Zemlji.
Površina Aralskega jezera je leta 1960 merila kot 3,5 površin Slovenij
(68.000 kvadratnih kilometrov). Zaradi ureditve namakalnih sistemov za
polja bombaža ob rekah, ki se stekajo v jezero, je v jezero priteklo
veliko manj vode kot sicer, izhlapevanje vode pa je ostalo enako.
Posledica tega je drastično zmanjšanje količine vode v jezeru. Danes je
površina Aralskega jezera manjša od površine Slovenije. Posledice so
hude: povečala se je slanost jezera, zaradi česar so številne vrste
rastlin in živali izumrle, ribištvo je izginilo, ljudje so zaradi
onesnažene vode začeli množično obolevati, v okolici jezera so poletja
postala bolj vroča in suha. |
Aralsko jezero leta 1989 (leva slika) in leta 2008 (desna slika)
|