Ljubo de Karina, Forma viva 2005 v Seči |
Kiparska postavitev na prostem jasno določa prostor, ki ga kip zavzema. Hkrati pa kip obsega tudi svoj lasten volumen, svoje tri dimenzije. Maso tega kipa lahko preprosto otipamo, primemo.
Skozi primere smo pojasnili realen prostor, ki je tridimenzionalen, otipljiv. Zdaj se bomo poglobili v iluzijo prostora na dvodimenzionalni ploskvi.
Za prikazovanje vtisa globine prostora lahko uporabimo več načinov. Imenujemo jih prostorski ključi.
V nadaljevanju boš ob igrivih nalogah preizkusil preproste načine upodabljanja globine prostora na ploskvi. Podrobneje pa bomo prostorske ključe spoznavali v naslednjih poglavjih.
S tem načinom si kot mlajši verjetno najpogosteje prikazoval predmete. Tisti najbližji je bil postavljen na spodnjem robu in tisti najbolj oddaljeni na zgornjem delu lista.
V spodnji aktivnosti je prikazano nizanje figur po navpični smeri.
Še močnejši vtis globine prostora dosežemo, ko stopnjujemo velikosti oblik, kar boš opazil v več primerih v nadaljevanju. Z združevanjem prostorskih ključev še bolj prepričljivo prikažemo globino prostora.
Sovice razporedi tako, da bodo ustrezale prostorskemu ključu: nizanje oblik (figur) s stopnjevanjem velikosti.