V uvodu smo spoznali nekaj postopkov, s katerimi umetniki prevarajo naše oko. Zelo dobro namreč poznajo različne načine za prikazovanje prostora na ploskvi, zato kdaj uporabijo tudi te posebne zvijače.
To so optične prevare, s katerimi zavajajo naše dojemanje upodobljenega. Ko sledimo podobam, se spreminja dojemanje in hitro ugotovimo, da nekaj ni v skladu z zakonitostmi, kot jih poznamo iz resničnega sveta. Optične prevare so najbolj znane iluzije.
Iluzija je beseda latinskega izvora (illusio) in pomeni utvaro, slepilo oz. zmotno zaznavo.
Ko se lotimo oblikovanja na ploskvi, smo postavljeni pred vprašanje, na kakšen način bomo na dvodimenzionalni površini, kot je npr. risalni list ustvarili vtis tretje dimenzije - globine prostora.
Oglej si spodnji primer izdelka učenke. Pojasni, na kakšen način je uspešno ustvarila iluzijo prostora.
|
|
Ko na ploskvi ustvarimo vtis prostora, ta ni resničen, ampak je navidezni (vizualen). S tem ustvarimo navidezno resničnost (iluzijo).
Resnični prostor je otipljiv. Nekatera likovna področja (prostorsko oblikovanje: arhitektura in kiparstvo) delajo s prostorom neposredno, ga ustvarjajo in oblikujejo.
|
|
V resnični prostor vstopamo, se v njem sprehajamo in opazujemo predmete v njem. Po predmetih se lahko v prostoru orientiramo.
Govorimo o realnem (resničnem) prostoru, ki ima tri dimenzije: dolžino, višino in širino oz. globino. Prav tako ima vsak predmet v prostoru svoje tri dimenzije.