Atomi, ki imajo v zunanji lupini 5 elektronov, potrebujejo za stabilno razporeditev elektronov v zunanji lupini še tri elektrone. Vsak tak atom lahko v skupno vez z drugim atomom prispeva tri elektrone in tako doseže, da ima v zunanji lupini po osem elektronov. Tako doseže tako razporeditev elektronov v zunanji lupini, kot jo imajo atomi žlahtnih plinov.
Med katerimi atomi nastane trojna kovalentna vez?
Elektrona, ki tvorita enojno kovalentno vez, imenujemo tudi skupni ali vezni elektronski par. S trojno kovalentno vezjo se med seboj povezujejo atomi nekovin, ki imajo v zunanji lupini pet elektronov − atomi V. skupine periodnega sistema. Na naslednji animaciji si lahko ogledate model molekule dušika kot palični, kroglični ali kalotni model.
Model molekule dušika |
palični kroglični kalotni
Trojna kovalentna vez nastane, ko si atoma med seboj delita tri skupne elektronske pare, torej šest elektronov, in se tako s trojno kovalentno vezjo med seboj povežeta.
Na skici so prikazani trije skupni ali vezni elektronski pari med atomoma dušika, strukturna formula in model molekule dušika.
Molekula dušika ima tudi dva nevezna elektronska para. V molekuli dušika sta atoma dušika povezana s trojno kovalentno vezjo.