Kaj so ioni?
Poznamo atome, ki so električno nevtralni delci in imajo na zunanji lupini po osem elektronov. Ti atomi so najstabilnejši in so nereaktivni. Taki so atomi elementov VIII. skupine periodnega sistema, ki jih imenujemo žlahtni plini.
Drugi atomi lahko dosežejo zelo stabilno razporeditev elektronov po lupinah tako, da oddajo svoje elektrone ali pa sprejmejo nove elektrone. Pri tem iz nevtralnih atomov nastanejo ioni, ki so delci z nabojem.
Natrij ima v svoji elektronski ovojnici 11 elektronov. Natrijev
atom ima torej 1 elektron več, kot bi bilo potrebno, da bi imel zunanjo lupino
popolnoma zasedeno z elektroni tako kot žlahtni plin neon, Ne.
Poiskati moramo atom tistega elementa v periodnem sistemu, ki ima v zunanji lupini en elektron premalo, da bi bila popolnoma zasedena. Atome takih elementov najdemo v VII. skupini periodnega sistema. Ti imajo v zunanji lupini 7 elektronov, torej en elektron manj kot atomi žlahtnih plinov. Atom elementa klora zato rad sprejme 1 elektron, ki ga ima atom natrija v zunanji lupini preveč in ga zato rad odda. Iz nevtralnega atoma natrija tako dobimo natrijev ion, ki je pozitivno nabit in ga imenujeno natrijev kation, Na+. Iz nevtralnega atoma klora dobimo kloridni ion, ki je negativno nabit in ga imenujemo kloridni anion, Cl−.
Če nevtralnemu atomu dodamo ali odvzamemo elektron, nastane ion. Velikost iona je drugačna od velikosti nevtralnega atoma. Oglejmo si primer nastanka natrijevega iona iz atoma natrija in kloridnega iona iz atoma klora.
Nastanek natrijevega kationa iz natrijevega atoma:
Nastanek kloridnega aniona iz klorovega atoma:
Osnovni pogoj za tvorbo ionske vezi je zmožnost, da posamezni atomi tvorijo ione. Atomi kovin, ki so na levem delu periodnega sistema, radi oddajajo elektrone in zato tvorijo katione. Atomi nekovin, ki so na desnem delu periodnega sistema, radi sprejemajo elektrone in zato tvorijo anione. Izjema so seveda atomi elementov žlahtnih plinov, ki ionov ne tvorijo, saj imajo stabilno elektronsko konfiguracijo.