Kisline
nastajajo tudi v zraku. Ognjeniški izbruhi vsebujejo magmo, pline, vodo
in kose kamnin. Največji del mešanice plinov v izbruhanem materialu
predstavlja vodna para, poleg pare pa predvsem ogljikov in žveplov
dioksid. Prav tako nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv (premog, nafta,
zemeljski plin) žveplov dioksid, ogljikova oksida, dušikovi
oksidi ter saje in pepel. Omenjeni plini z vodo tvorijo kisline. Te
padajo na Zemljo kot kisli dež.
Pri udarcih strele se sproščajo ogromne količine energije. To omogoča dušiku in kisiku iz zraka, da se spojita v dušikov oksid, ki reagira s kisikom iz zraka v dušikov dioksid. Nastali dušikov dioksid nato reagira z vodo in kisikom v dušikovo kislino, ki tudi povzroča nastanek kislega dežja.
Pri zgorevanju goriv v
avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s
kisikom
, pri čemer nastaja
dušikov oksid (NO). V ozračju ta reagira s kisikom in nastane dušikov
dioksid
(NO2). Pri zgorevanju fosilnih goriv
nastaja
žveplov
dioksid
(SO2), ki reagira z atmosferskim kisikom,
pri čemer nastane žveplov
trioksid
(SO3). Žveplov trioksid reagira z
zračno vlago in tvori
žveplovo
kislino
. Prav tako reagirajo z zračno
vlago dušikovi oksidi in tvorijo
dušikovo
kislino
. Padavine, ki padejo na tla, so zato kisle.