Bistvo kemijske reakcije je pretvarjanje ene snovi v drugo snov. To se lahko zgodi, če se vezi med atomi ene snovi razcepijo in se nato tvorijo nove vezi med drugimi atomi.
Vez, ki je elektronski par med dvema atomoma, se pri razcepu vezi razdeli na dva načina: homolitsko ali heterolitsko.
1. Na sliki so še enkrat predstavljeni vsi trije delci, ki nastanejo s prekinitvijo vezi. Razlikujejo se po število valenčnih elektronov. Poimenujte jih kot: elektrofil, nukleofil ali radikal; določite jim naboj: +, − ali 0; določite, pri kateri prekinitvi vezi nastanejo: ho (homolitski) ali he (heterolitski).
| delec |
|
|
|
| ime: | nukleofil |
radikal
|
elektrofil
|
| naboj: |
-
|
0
|
+
|
| prekinitev vezi: |
he | ho | he |
Po reaktivnih delcih poimenujemo organske reakcije. Tako razlikujemo radikalske, elektrofilne in nukleofilne reakcije. Ti reaktivni delci so del reaktanta, ki mu rečemo reagent. Reaktant, s katerim reagira reagent, se imenuje substrat. Gre torej za reakcijo med dvema paroma, ki se privlačujeta:
| OH– | NH3 |
CH3• |
C6H5N2+ |
CH3CH2• |
H2O |
Br– |
| N |
N
|
R
|
E
|
R
|
N
|
N
|
| H3C+ |
CH3CH2OH |
Cl+ |
CN– |
BCl3 |
NO2+ | H+ |
|
E
|
N
|
E
|
N
|
E
|
E
|
E
|