Biorazgradljivost sama po sebi še  ne pomeni, da so biopolimeri okolju povsem prijazni. Zakaj?
1. Biopolimeri lahko vsebujejo aromatske monomerne enote, pogosto je to tereftalna kislina, ki je slabo biorazgradljiva.
2. V proizvodnji polimerov se uporabljajo dodatki (polnila, pigmenti, plastifikatorji), ki so slabo ali sploh niso biorazgradljivi.
3. Za povečanje uporabnosti oz. za funkcionalizacijo dodajajo škrobu in polimlečni kislini metildiizocianat, ki je močno toksičen.
4. Za večjo plastičnost dodajajo plastifikatorje, ki so tudi nekateri toksični, npr. etilen glikol.
5. Polnila, ki jih dodajajo za zmanjšanje cene, so anorganske  snovi, ki se akumulirajo v prsti (silicijev diokisd, kalcijev karbonat).
6. Tudi v sintezi biopolimerov se uporabljajo katalizatorji, njhovi ostanki  (težke kovine: kositer, kobalt, krom) so zelo toksični.