Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Amonijeve soli in soli organskih kislin

Večino baz, s katerimi izvajamo poskuse v srednji šoli, lahko uvrstimo med kovinske hidrokside, torej spojine, v katerih so kovinski ioni (kationi) in hidroksidni ioni (anioni). Nekoliko drugačna baza je amonijak, NH3. 

Pri reakciji amonijaka s kislinami nastanejo le amonijeve soli, voda pa ne. Oglejmo si enačbo reakcije med amonijakom in klorovodikovo kislino. Pri tej reakciji nastane amonijev klorid, ki je dobro topen v vodi. V amonijevih soleh je amonijev ion NH4+.

NH3(aq) + HCl(aq) → NH4Cl(aq)

Pri tej reakciji lahko zaznamo zanimivo posebnost. Če uporabljamo raztopine z dovolj veliko koncentracijo obeh reaktantov, lahko opazimo bele oblake. V teh oblakih je trden amonijev klorid, ki je nastal z reakcijo med hlapi amonijaka in hlapi vodikovega klorida.

NH3(g) + HCl(g) → NH4Cl(s)

Spoznajmo še nastanek soli organskih karboksilnih kislin (podrobneje boste organske kisline obravnavali v tretjem letniku). Te kisline spoznamo po značilni funkcionalni skupini −COOH. Pomembna je tudi razlika v zapisovanju položaja vodika (oziroma vodikovega iona), ki ga kislina lahko odda pri nevtralizaciji. V formulah anorganskih kislin pišemo vodik na prvo mesto (na primer HCl), v formulah organskih karboksilnih kislin pa pišemo ta vodik na zadnje mesto.

Oglejmo si enačbo reakcije med natrijevim hidroksidom in ocetno kislino (sistematično ime te spojine je etanojska kislina). Pri tej reakciji nastane natrijev acetat (sistematično ime je natrijev etanoat), ki je dobro topen v vodi.

NaOH(aq) + CH3COOH(aq) → CH3COONa(aq) + H2O(l)

Natrijev acetat (in druge primerljive soli organskih kislin) lahko pišemo na dva načina; s kationskim delom na zadnjem mestu (npr. CH3COONa) ali na prvem mestu (npr. NaCH3COO).

Raztopina CH3COONa ima zanimivo uporabo. Nahaja se v t. i. grelnikih rok za večkratno uporabo. S pritiskom na kovinsko ploščico v tej raztopini sprožimo kristalizacijo natrijevega acetata (nastane CH3COONa·3H2O), pri tem pa se sprosti toplota (eksotermna sprememba), s katero si lahko ogrejemo roke.

Snov lahko pretvorimo v začetno stanje s segrevanjem v vroči vodi. Sprememba v nasprotno smer je seveda endotermna.

<NAZAJ
>NAPREJ94/245