Tudi baze smo razdelili med močne in šibke, vendar tudi šibke baze niso vse enako šibke. Zato tudi jakost baz definiramo s konstanto baze Kb. Zapišemo splošno obliko enačbe reakcije:
B(aq) + H2O(l) $\rightleftharpoons$ BH+(aq) + OH−(aq)
Molekule baze B reagirajo z molekulami vode in tvorijo ione BH+ in OH−. Ravnotežne množinske koncentracije vseh snovi v protolitskem ravnotežju po dogovoru zapišemo z oglatim oklepajem: [BH+], [OH−] in [B]. Konstanta baze je potem definirana kot:
Šibke baze le deloma zreagirajo z vodo. Produkt koncentracije nastalih
ionov je tako veliko manjši od koncentracije molekul baze, ki niso zreagirale, Kb je manjša od 1.
primer: Kb(NH3) = 1,8·10−5
Uporabite drsnik za animacijo reakcije molekul NH3 z molekulami vode. Zaradi preglednosti molekule vode in amonijaka niso narisane v realnem razmerju.
V raztopini amonijaka torej prevladujejo reaktanti. Reakcija je pomaknjena od močne baze (OH−) k šibki bazi (NH3), ravnotežje je pomaknjeno v levo.
| NH3(aq) | + | H2O(l) | $\rightleftharpoons$ | NH4+(aq) | + |
OH−(aq) |
| baza | kislina | k. kislina | k. baza |
Konstante kislin in baz po dogovoru nimajo enote. Podobno, kot to velja za konstanto ravnotežja, so vrednosti konstante kislin in baz odvisne od temperature.