Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kemijska reakcija in standardne tvorbene entalpije

Pri endotermnem procesu teče energija v obliki toplote v sistem (q > 0). Okolica se pri tem ohladi. Pri stalnem tlaku se v tem primeru entalpija sistema poveča ($\Delta H >0$).
Pri eksotermnem procesu pa toplota zapušča sistem (q < 0), zato se pri stalnem tlaku entalpija zmanjša ($\Delta H < 0$). Pri eksotermnem procesu se okolica segreje.
Spremembe entalpije so vedno podane pri določenih pogojih. Standardna sprememba entalpije $\Delta H^\text{o}$ je po dogovoru sprememba entalpije pri procesu, pri katerem so začetne snovi in snovi na koncu v svojih standardnih stanjih. Standardno stanje snovi pri določeni temperaturi pa je čista oblika snovi pri tlaku 100 kPa. Temperatura je običajno 25,0 oC.

Kemijska reakcija:

C2H5OH(l) + 3O2(g) $\rightarrow$ 2CO2(g) + 3H2O(l)   $\Delta H^o_r$(298) = −1369 kJ

$\Delta H^\text{o}_\text{r}$ je razlika med $\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ produktov in reaktantov pri kemijski reakciji. Pri tem moramo upoštevati tudi njihove stehiometrične koeficiente oziroma množine posameznih snovi v reakciji:

$\Delta H^\text{o}_\text{r}= \displaystyle\sum_\text{produkti} n \cdot \Delta H^\text{o}_\text{tv} - \sum_\text{reaktanti} n \cdot \Delta H^\text{o}_\text{tv}$ 

Najprej po urejeni enačbi reakcije gorenja etanola izračunajmo delne vsote iz enačbe za izračun standardne reakcijske entalpije:

$\displaystyle\sum_\text{produkti} = ($ 3 $ \cdot \Delta H^\text{o}_\text{tv}\rm{(H_2O)}$ $+ $ 2 $ \cdot \Delta H^\text{o}_\text{tv}\rm{(CO_2))}$

$\displaystyle\sum_\text{reaktanti} = (\Delta H^\text{o}_\text{tv}\rm{(C_2H_5OH)}$ $+ $ 3 $ \cdot \Delta H^\text{o}_\text{tv}\rm{(O_2))}$

Problem pri uporabi zgornje enačbe je, da ne poznamo absolutnih vrednosti entalpij snovi. Ker pa pri procesu merimo razliko entalpij, absolutne vrednosti niti niso pomembne. Podobno kot pri plezanju v steni. Zanima nas višina stene in ne nadmorska višina vznožja ali vrha stene. Slika spodaj nam jasno kaže, da je razlika višin od morske gladine do vrha hriba vedno 400 m, ne glede na to, ali rečemo, da je morska gladina na višini 0 m ali 1500 m.

Tudi pri določanju $\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ velja dogovor, $\Delta H^\text{o}_\text{tv}$ vseh elementov v njihovih standardnih stanjih je 0,0 kJ mol−1.

<NAZAJ
>NAPREJ224/296