Za zapis plinastega agregatnega stanja snovi uporabimo oznako (g). Plin zavzema vso prostornino posode. Lahko ga stisnemo na manjšo prostornino ali pa razširimo na večjo prostornino. Privlačne sile med delci v plinu (atomi, molekule) so precej šibke, zato se delci razmeroma prosto gibljejo. Plini se med seboj popolnoma mešajo.
Primerjajmo skice treh agregatnih stanj.
|
|
|
Animacija poenostavljeno ponazarja gibanje delcev v plinu. Delci imajo različno hitrost, zaletavajo se med seboj in ob stene posode. Različne plinaste snovi (modre/rdeče kroglice) se med seboj mešajo.
Pline opisujemo z veličinami množina, tlak, prostornina in temperatura. Tlak plina povzročajo trki delcev ob steno posode. Čim več je trkov, tem večji je tlak plina.
Na prikazani animaciji si oglejmo povezavo med tlakom in prostornino pri konstantni temperaturi. Tlak je izračunan za množino 0,3 mol (vsak krogec torej predstavlja 0,1 mol plina) in temperaturo 802 K. Pri zmanjševanju prostornine posode tlak plina v njej narašča. Pri povečevanju prostornine posode pa se tlak plina v njej manjša. Tlak in prostornina plina sta očitno obratno sorazmerna. Število delcev (s tem tudi množina in masa plina) pa se pri spreminjanju tlaka oziroma prostornine ne spreminja.