Električni tok je usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja. Kovine so električni prevodniki zaradi toka prostih elektronov. Pod vplivom zunanjega električnega polja se translatorno gibanje elektronov usmeri v zaželeno smer.
S toplotno prevodnostjo merimo hitrost pretoka toplote skozi snov, če je en del snovi na višji temperaturi kot drugi del. V kovinah, ki so posebno dobri toplotni prevodniki, se prenaša toplota z gibanjem prostih elektronov. Kovine imajo toplotno prevodnost velikosti nekaj 10 do nekaj 100 W m−1 K−1. Toplotna prevodnost čistega bakra je pri 20 °C 400 W m−1 K−1, železa pa 80 W m−1 K−1.
Še manjša je prevodnost nerjavečega jekla, ki je 26 W m−1 K−1. Za primerjavo pa je prevodnost stekla le 0,76 W m−1 K−1.
Gostota in tališča kovin so odvisna od števila elektronov v elektronskem oblaku. Tako je natrij mehak, da ga lahko režemo in ima nizko tališče, volfram pa ima zelo visoko tališče.
Kovinska vez ni usmerjena. Morje elektronov v kovinski zgradbi ne preprečuje porazdelitve elektronov. Zaradi neusmerjenosti kovinske vezi
lahko kovine oblikujemo. Premestitev ionov skozi morje elektronov lahko dosežemo na različne načine, na primer s kovanjem in valjanjem (kovinske plošče), raztezanjem (kovinske žice), krivljenjem in drugače. Pri tem drsijo plasti atomov kovin in celotna kovinska struktura se ne poruši.