Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Elektronska konfiguracija

Elektronsko konfiguracijo dveh najpreprostejših elementov, vodika in helija, smo že spoznali. Oba elementa imata svoje elektrone (vodik en elektron, helij dva elektrona) le v 1s-orbitali. Poznamo tudi bistvena pravila za razporejanje elektronov po orbitalah. Zapišimo še elektronske konfiguracije nekaterih drugih elementov.

Kisik, 8O: 1s2 2s2 2p4

Kisik ima osem elektronov. Dva elektrona sta v 1s-orbitali, dva elektrona v 2s-orbitali, preostali štirje pa so v treh 2p-orbitalah. Natančneje bi lahko elektronsko konfiguracijo kisika zapisali na naslednji način:

Kisik, 8O: 1s2 2s2 2px2 2py1 2pz1

Oglejte si zapis elektronskih konfiguracij prvih dvajsetih elementov.

Orbitali 4s sledi orbitala 3d. Med prehodnimi elementi (elementi, ki imajo delno zasedene d-orbitale) opazimo tudi odstopanja od principa izgradnje, a se z njimi ne bomo ukvarjali.

Skandij, ki je prvi med prehodnimi elementi, ima elektronsko konfiguracijo:
21Sc: 1s2 2s2 2p6 3s2 3p6 4s2 3d1

Pri elementih z več elektroni je zapis celotne elektronske konfiguracije zamuden za pisanje. Namesto daljšega zapisa lahko uporabimo krajši zapis elektronske konfiguracije oziroma zapis s simbolom žlahtnega plina.

Pri tem načinu najprej v oglatem oklepaju napišemo simbol žlahtnega plina prejšnje periode (žlahtni plin, ki je v periodi pred obravnavanim elementom), nato pa še preostale orbitale v običajni obliki. Žlahtni plini so elementi VIII. skupine (oziroma 18. skupine po novi razporeditvi skupin) periodnega sistema elementov.

Primerjajmo daljši in krajši zapis elektronske konfiguracije germanija.

Del konfiguracije 1s2 2s2 2p6 3s2 3p6 ustreza elektronski konfiguraciji argona (del, ki spreminja barvo), zato simbol argona (žlahtni plin) napišemo v oglatem oklepaju in dodamo preostale orbitale 4s2 3d10 4p2.

Oglejmo si še kratke zapise elektronske konfiguracije sedmih elementov druge periode in sedmih elementov tretje periode.

 

<NAZAJ
>NAPREJ50/296