Slavko Osterc
se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja je začetnik slovenske
sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago.
Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v
Ljubljano, leta 1927, je do svoje smrti poučeval na Konservatoriju in Akademiji
za glasbo.
Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi, značilnimi za evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni vojni postal vzornik mlajšim skladateljem.
Suita za orkester (1929), ki jo je skladatelj napisal po študiju v Pragi, je čudovit primer neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel baročno suito in skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne predstavljajo plesov, ampak v njih opisuje različna razpoloženja.
Prisluhni uvodnim taktom 4. stavka Suite za orkester in ubesedi razpoloženje, ki ga poskuša ponazoriti skladatelj.
Prisluhni odlomku pesmi Slavka Osterca Belokranjske nagajivke in zapoj pesmi Francetu in Juretu.