Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

neoklasicizem

Glasbeni neoklasicizem je smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti so tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove glasbene ideje z natančno določenimi oblikami zgodnejših obdobij, predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo, suito, koncert in simfonijo.

Neoklasicizem je bil med svetovnima vojnama splošna smer v vseh umetnostih. Opazimo ga tudi na slikah Pabla Picassa.

 

Na neoklasicistični sliki (levo) je ruska baletna plesalka Olga Khokhlova, bolj poznana kot avtorjeva prva žena.

Obe sliki sta delo istega avtorja in med njunima nastankoma ni več kot osem let. Ali meniš, da je slikar v precej kratkem času tako drastično spremenil svoj način slikanja? Zakaj sta sliki tako različno zasnovani?

Med skladatelji, pri katerih opazimo vpletanje neoklasicističnih elementov, izstopajo Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Paul Hindemith, Maurice Ravel, Béla Bartók, Dmitrij Šostakovič, Slavko Osterc in drugi.

Zapoj skladbo slovenskega skladatelja Slavka Osterca na belokranjsko ljudsko besedilo. Še posebej se potrudi pri izvedbi ritma in intonacije.

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ (1906–1975)

Šostakovičeva Deveta simfonija je nagajiv posmeh vojni. Sovjetska oblast je skladatelja po izvedbi te simfonije zaničevala, ker ni ustvaril veličastne glasbe, kakršno bi po njenem mnenju zaslužila sovjetska zmaga nad fašistično Nemčijo. Danes nam je jasno, da je skladatelj s to simfonijo izrazil predvsem veselje ljudi, ki so bili presrečni, da je bila vojna končana.

Skladatelj je o svoji Deveti simfoniji povedal: »Glasbeniki jo bodo z užitkom igrali, kritiki pa jo bodo z užitkom raztrgali.« Prisluhni odlomku 1. stavka Devete simfonije in pojasni, zakaj kritiki o skladbi niso izrazili pozitivnega mnenja.

<NAZAJ
>NAPREJ34/115