Doživetje glasbe je pri vsakem posamezniku različno, zato so vsi odgovori pravilni.

L. van Beethoven: Kreutzer sonata (1., 2. in 3. stavek)/Marta Argerich: klavir, Itzhak Perlman:violina/EMI Classics/1998

Ko je spomladi leta 1888 izzvenela Beethovnova violinska sonata št. 9 v A-duru, so Lev Nikolajevič Tolstoj, Ilija Repin in Vasilij Andrejev-Burlak osnovali načrt za 'gesamkunstwerk' (skupno delo), skupno umetniško doživetje pisatelja, slikarja in igralca, ki naj bi ob Beethovnovi glasbi izrazilo njihove ustvarjalne talente. Toda Repin je na svojo obljubo pozabil, Burlak pa je umrl. Tolstoj je tako ostal edini, ki je držal besedo in slavno Kreutzerjevo sonato zapisal v zgodbo (Branko Jordan, iz gledališkega lista z dne 19. januarja 2009).  

V ospredju je zakonski odnos Vasje Pozdniševa in ljubosumnost, ki ga privede do umora. Razvoj dogajanja, ki tragično izbruhne v končno dejanje, se odvija na nivoju notranje razklanosti človeka. Pozdnišev predstavi ženi prijatelja glasbenika, a ljubosumnost zaradi njune skupne ljubezni do glasbe ga začne obsesivno preganjati. Beethovnova Kreutzerjeva sonata za violino in klavir je povod za usodni razvoj samo domnevne zakonske nezvestobe, a čisto realne, nasilne smrti, ki jo krivec podoživlja in analizira s svojim pripovedovanjem (Branko Jordan, iz gledališkega lista z dne 19. januarja 2009).

Roman Kreutzerjeva sonata ni samo še ena izmed tragičnih ljubezenskih zgodb. Je odraz Tolstojevega življenja, ki v svojih dnevnikih priznava, da je v delu orisal vse dileme svojega zakona s Sofijo Andrejevno.

»Človek lahko preživi potrese, epidemije, strašne bolezni in vse vrste duševnega trpljenja, toda najbolj uničujoča tragedija je bila, je in bo tragedija spalnice.« (L. N. Tolstoj)