Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

MODERNIZEM

Po vzoru evropskih in drugih sodobnih skladateljev so se tudi slovenski modernistični ustvarjalci vse bolj izogibali tonalnosti, k temu pa so dodali vizijo ritmične nedoločljivosti. Tako poslušalec nima več jasne slike, kje so poudarjene oziroma nepoudarjene dobe v taktu. Med novimi kompozicijskimi tehnikami, ki so jih uveljavili, je bila tudi {aleatorika;Aleatorika, izraz za kompoziciski način, ki so ga skladatelji uporabljali v 20. stoletju, izhaja iz besedice alea – kocka. Ta lahko pade na katerokoli od svojih ploskev. Podoben način naključja je vpleten tudi v glasbo, ki uporablja aleatorične elemente. S tem skladatelj izvajalcem pusti precejšnjo svobodo (predvsem časovno) pri izvedbi.}.

Aleatoriko je pri nas prvi začel uporabljati Ivo Petrić. Na sliki je izsek iz skladbe Quatuor 1969, nastale v spomin na skladateljevega očeta.

Prisluhni odlomku 1. stavka v izvedbi Zagrebškega godalnega kvarteta.

Modernizem so še naprej razvijali Vinko Globokar, Božidar Kos, Uroš Rojko ter Brina Jež-Brezavšček.

Prav poseben, zanimiv pristop k združevanju umetnosti pa razkriva skladba Sensibile – Ozvočene Pirnatove risbe, delo skladatelja Pavla Mihelčiča in slikarja Janeza Pirnata.

Poetičnost, subtilnost in liričnost, povezane z modernističnim duhom, najdemo v skladbah Lojzeta Lebiča ter Nenada Firšta. Izredno zanimiva je Firštova Glasba divjih bab za paleolitsko piščal, najstarejšo piščal, izdelano iz medvedje stegnenice, ki so jo našli v jami Divje babe I. Skladatelj v tej kompoziciji uporablja tudi aleatoriko.

Poslušaj spodnja primera in ju primerjaj z notno sliko. Kateri posnetek pripada Firštovi skladbi, v kateri kot solistično glasbilo nastopa paleolitska (moustérienska) piščal?
skladba Nenada Firšta
skladba Črta Sojarja Voglarja
Število napačnih: 0

<NAZAJ
>NAPREJ179/248