Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

BAROK V GLASBI

Ne glede na še vedno prisotne razprave o tem, ali tudi glasba deli estetska načela baroka, kot jih delita književnost in likovna umetnost, se pojem barok uporablja tudi za določanje sloga v glasbi.

Zelo jasen, skupen element vseh treh umetnosti je razvijanje »ornamentike«, ki se v glasbi kaže kot razvoj pretiranega tonskega okrasja, pogosto brez večje vloge.

Za lažjo predstavo poslušaj kratek odlomek Arie iz Goldbergove variacije skladatelja J. S. Bacha.

Notni zapis skladbe je spodaj. Na sliki so jasno razvidni okraski (označeno z »x«).

Skupni element je tudi razvijanje kontrasta: v baročnem slikarstvu se kaže kot nasprotje med močno svetlobo in izrazito zatemnitvijo (chiaroscuro), v arhitekturi kot oblikovanje močno razsvetljenih prostorov, ob katerih so (tik ob njih) drugi, oviti v mrak, v glasbi kot nasprotje: dur – mol, glasno tiho, solist tutti ... Prisluhni dinamičnim kontrastom v Sonati La battalia skladatelja Heinricha I. F. von Biberja:

Lahko bi izpostavili tudi domišljijo in iluzijo, ki umetniško dogajanje oddaljujeta od narave: izmišljene pokrajine, naslikana nebesa na obokih cerkvenega prostora, stilizirani plesi, večurne opere in baleti ...

Podrobnejša časovna delitev baroka v glasbi je naslednja:

  • zgodnji barok (1580–1630)

Značilnosti obdobja: obrat iz polifonije v monodijo, nastanek opere, pojava bassa continua ter prevlada vokalno-instrumentalne glasbe.

Da boš lažje razumel označene pojme v zgodnjem baroku, so spodaj podane razlage in zvočni primeri.

S pojmom polifonija si se srečal že v renesansi. Kako bi jo opisal?

Zapiši svoj odgovor v spodnje okence.

<NAZAJ
>NAPREJ107/248