povzetek

Živimo v sodobni informacijski družbi, kjer je čedalje večji poudarek na informacijsko-komunikacijski tehnologiji in na življenjskih vrednotah, ki jih pred dobrimi petdesetimi leti nismo opazili. V takšni družbi se ljudska kultura dojema kot nekaj popolnoma zastarelega ali celo nepotrebnega.

Pa vendar, glasba je del človeka in prav tako je ljudska glasba ukoreninjena globoko v človeku, čeprav se mogoče tega niti ne zaveda. Ljudska glasba je posebnost nekega naroda. Z njo narod izraža in ohranja svojo identiteto.

Čeprav je v slovenski ljudski glasbi zelo velik poudarek na ljudskih pesmih, so ljudska glasbila prav tako zanimiva ter zahtevajo posebno obravnavo.

Mlajši rodovi teh glasbil niti ne poznajo dovolj, razen nekaterih, ki se največkrat omenjajo. In prav ta ljudska glasbila so zanimiva že zaradi tega, ker so zelo pogosto sestavni del orodja, ki ga ljudje uporabljamo v vsakdanjem življenju (žlice, vilice, ponev, sod, žaga ...), ali so del naravnega okolja, v katerem bivamo (trava, osat, trobentica). Raznoliki zvoki, ki jih lahko izvabimo iz teh glasbil, so zagotovo v veselje ne samo odraslim, ampak tudi otrokom ob vsakdanji igri.

Ne glede na vpetost v sodobni čas v Sloveniji še vedno obstajajo ljudje, ki jih ljudska glasbila zanimajo in so jih pripravljeni z različnimi dejanji ohranjati in prenašati na mlajše rodove, bodisi z njihovo izdelavo bodisi s predstavitvijo.

Slovenski etnomuzikologi, ki raziskujejo in strokovno skrbijo za ohranjanje ljudske glasbe: dr. Drago Kunej, dr. Marko Terseglav, dr. Mojca Kovačič, dr. Urša Šivic, mag. Igor Cvetko, dr. Svanibor Pettan in drugi.