Ljudska glasba je sredstvo za razvoj posameznikove osebne identitete ter skupne identitete naroda. Z ljudsko glasbo se posameznik poistoveti z narodom, če v njej lahko najde izraz svojih glasbenih kot neglasbenih hotenj, želja in rešitev.

Pri tem ni nujno, da je ta glasba samo v avtohtoni obliki, ampak tudi v nekonvencionalnih oblikah glasbenega izražanja (na primer pesmi Vlada Kreslina Preko Mure, Daleč je moj rojstni kraj in Joužek ali pesmi z aktualno družbeno-politično vsebino, kot je pesem Adija Smolarja Ajajaj, Slovenija).

Zavedati se svojih korenin pomeni ohranjanje identitete naroda. Zaradi močnega vpliva sodobne globalne kulture je slednje zavedanje še posebej pomembno za obstoj majhnih narodov. Danes, v postindustrijski družbi, razumemo ljudsko glasbo kot pomemben vir za rekonstruiranje zgodovine nekega ljudstva in njegovih navad, šeg, glasbil, noše, prehrane, dela, opravkov, praznovanj... Je bogata zakladnica podatkov, ki lahko pojasnijo in obogatijo razumevanje splošne zgodovine.