Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek


Vpliv tehnologije na glasbo je v zadnjem stoletju popolnoma spremenil naše dojemanje glasbe, njeno poslušanje in ustvarjanje. Če so ljudstva v starem veku glasbo častila kot umetnost, ki naj bi bila božanskega izvora, je postala v sodobnosti umetnost, dostopna slehernemu posamezniku. Pri tem ni pomembno, ali je ta posameznik nadarjen ali ne.

 

Treba je razumeti, da je veliko tehnoloških izumov, ki so korenito posegli v glasbeno umetnost, nastalo slučajno. Edison o fonografu ni razmišljal kot o stroju za zapisovanje in predvajanje glasbe, ampak kot o pisarniškem stroju. Težko je odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo, če bi bil ta stroj izumljen že kakšnih sto ali celo dvesto let nazaj.    

 

Dejstvo je, da so tehnološki izumi na področju glasbene umetnosti omogočili, da danes neomejeno uživamo v glasbi, jo poslušamo in (po)ustvarjamo, bolj kot kadarkoli v zgodovini človeštva.

 

Ob vsem, kar je že doseženo na področju glasbene tehnologije, je težko predvideti nadaljevanje te zgodbe. Res je, da sta iPod ali mobilnik postala za marsikoga možnost skrajnega individualnega doživetja glasbe, pa vendarle sta glasba in njeno izvajanje še vedno družabni dogodek, ki lahko pričara tisto, česar nobena tehnologija ne more.

Glasbeno-tehnološki izumi, od fonografa do sodobnega časa

Z miško izberi letnico

1877 fonograf, Edison
1887 gramofon
1906 prvi radijski prenos v zgodovini (Reginald Feseenden)
1920 KDKA (prva uradna radijska postaja na svetu)
1920 prva različica elektronskih klaviatur (Leon Theremin)
1920 električno snemanje zvoka, prvi zvočnik
1927 ozvočen film "The jazz singer"
1928 začetek delovanja radijske postaje Radio Ljubljana
1931 patentirana stereotehnika
1940 elektromagnetni zapis
1940 uporaba večkanalnih zvočnih sistemov v filmu Fantasia (Disney)
1963 avdiokaseta (Philips)
1965 prva analogna elektronska klaviatura (Moog)
1969 Dolby NR (Dolby Noise Reduction, podlaga za Dolby Digital System)
1979 walkman (Sony)
1982 Compact Disc (Sony in Philips)
1989 MP3 (Fraunhofer Gesellschaft je prijavil patent)
1996 DVD in prvi predvajalniki DVD-ja
1998 prvi MP3 predvajalniki za snemanje glasbe s spleta
1999 WMA (Microsoft)
<NAZAJ
>NAPREJ19/248