Zvok (šum, hrup, ton …) lahko zveni kratko ali dolgo, seveda z vsemi vmesnimi možnostmi trajanja. V glasbi so ta trajanja urejena z ritmičnimi vrednostmi, kot so celinka, polovinka, četrtinka, osminka, šestnajstinka ...
Več istih ali različnih notnih vrednostih, ki so urejene v nekem časovnem zaporedju, imenujemo ritem.
Beseda ritem je grškega izvora (ῥυθμός – rhytmos) in pomeni nekaj, kar teče, kar ima neprekinjen tok.
Mogoče se tega niti ne zavedamo, vendar bi bila glasba dolgočasna, če bi bila sestavljena samo iz tonov, ki imajo isto trajanje.
Ritem je glavno gibalo v glasbi. Ureja čas v glasbi, zato ga včasih imenujemo umetnost reda.
Ritem povezujemo predvsem z glasbo, vendar ga poznajo tudi druge umetniške oblike, kot so proza, gledališče in film, ki ima prav tako značaj tempa, ki je lahko živahen ali umirjen. Tudi v likovni umetnosti poznamo ritem, ki se od ostalih ritmov razlikuje v tem, da se razprostira v prostoru in ne poteka v času.
Ali lahko melodija zveni drugače, če jo preuredimo tako, da ji spremenimo ritem? Lahko! Poslušajmo primer otroške pesmice Kuža pazi, kjer je glavni melodiji večkrat spremenjen ritem:
S spodnje slike je razvidno, kako je melodiji spremenjen ritem: osminka je spremenjena v šestnajstinko oziroma je uporabljen punktirani ritem. V dveh primerih pa je spremenjen celo taktovski način, s čimer se je spremenil tudi ritem melodije:
Kuža pazi in lastnosti tona