Kmetijstvo in pridelava hrane

K povečani pridelavi hrane je v veliki meri prispevala uporaba različnih kemičnih sredstev. Kadar gre pri pridelavi kulturnih rastlin za povečano ali {čezmerno rabo kemičnih sredstev; Ali veš, da vzdrževalci igrišč za golf na hektar zemljišča porabijo do 7x več pesticidov kot jih na povprečni njivi v intenzivnem kmetijstvu.} govorimo o kemizaciji kmetijstva. V kmetijstvu je namreč zelo razširjena raba umetnih gnojil, {pesticidov;Pesticidi so snovi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Vplivajo na razmnoževanje živali in človeka, povzročajo razvojne nepravilnosti, motnje v delovanju živčevja, poškodujejo imunski sistem, porušijo nevroendokrini sistem in podobno.}, sredstev proti rastlinskim boleznim, {herbicidov;Herbicidi so sredstva za zatiranje plevela.}, {fungicidov;Fungicidi so sredstva za zatiranje gliv oziroma plesni.} in {insekticidov;Insekticidi so sredstva za zatiranje žuželk.}. Uporaba kemičnih sredstev je sicer povečala zanesljivost in količino pridelane hrane, vendar je prinesla tudi negativne posledice. Najpogostejše so onesnaževanje prsti in talne vode (kemična sredstva se s padavinami izpirajo v prst in od tam v podtalnico), izumiranje nekaterih vrst rastlin in kopičenje strupenih snovi v rastlinah, živalih in človeku. Največje probleme s pretirano rabo kemičnih sredstev imajo države v razvoju, saj jih uporabljajo prepogosto, preveč, nestrokovno in nenadzorovano.