S pojavom eksplozije prebivalstva se je pojavila tudi kmetijska
prenaseljenost. Gre za proces, ko obstoječe kmetijske površine ne morejo več zaposliti in preživeti oz. prehraniti naraščajočega prebivalstva. Zato poskušajo povečevati kmetijska zemljišča, če je to mogoče, in uvajati izboljšave, ki bi omogočale več pridelka na enako velikih
površinah. Zato uporabljajo kmetijsko mehanizacijo, kemična sredstva,
razvijajo nove in bolj donosne sorte rastlin in živalskih pasem, tudi {gensko
spremenjenih sort;Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so organizmi, pri
katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen. Uporaba sodobne
biotehnologije omogoča, da v organizme vnašamo gene različnih vrst
drugih rastlin ali celo živali, kar se v naravi ne more zgoditi. Gensko
spremenjene rastline, ki se najpogosteje pridelujejo, so soja, koruza,
bombaž in oljna ogrščica. Največ gensko spremenjenih rastlin raste v
Združenih državah Amerike in Argentini, vodilno podjetje pri trženju
gensko spremenjenih rastlin v svetu pa je družba Monsanto. Posledice
uporabe gensko spremenjenih rastlin v prehrani zaenkrat še niso dovolj
raziskane. Se pa pojavljata dve skrajnosti; prva, ki govori o tem, da ni
uporaba gensko spremenjenih rastlin nič bolj nevarna od uporabe običajnih rastlin, in druga, ki govori o tem, da so posledice
uporabe nevarne in se kažejo v obliki alergijskih reakcij, celičnih
okvar, okvar notranjih organov, težav z razmnoževanjem in podobno. Vendar
pa je potrebno vedeti, da mesa, mleka, jajc, rib in drugih živil
živalskega izvora, če so bile živali krmljene z gensko spremenjeno krmo,
ni potrebno posebej označiti. Prav tako tudi ne jogurtov in sirov iz
gensko spremenjenih mikroorganizmov. Enako velja za živila, pri
proizvodnji katerih so bili uporabljeni encimi, izdelani s pomočjo
gensko spremenjenih mikroorganizmov. Danes tudi precej vitaminov
izdelujejo z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (vitamin C, A,
nekateri vitamini B). Tudi teh vitaminov ni treba označiti, da
so proizvedeni s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov, ker so
vitamini le proizvod in ne GSO.}. Čeprav se hrane v svetovnem merilu
pridela dovolj, je njena pridelava izrazito neenakomerno razporejena.
Zato je še vedno približno sedmina prebivalcev sveta podhranjenih.
Poseben problem za prebivalstvo je tudi {pomanjkanje pitne vode;Po
podatkih UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2013, kar
768 milijonov ljudi nima dostopa do pitne vode. Zaradi tega naj bi
vsako leto zbolelo ali umrlo več sto tisoč otrok. Ocene UNICEF-a kažejo,
da vsak dan v svetu umre 1400 otrok, mlajših od pet let zaradi bolezni,
ki so posledica onesnažene vode, neustreznih sanitarij in pomanjkljive
higiene.}.