Gospodarstvo je bilo povezano z Veliko Britanijo. Po drugi svetovni vojni se je osamosvojilo in usmerilo na azijski trg. Evropski priseljenci so izkoristili prednosti naravnih virov in hitro razvili kmetijstvo in industrijo.
V kmetijstvu prevladujejo pašniki, saj naravne razmere ne omogočajo večjih površin za intenzivno kmetijstvo. Manjši delež kmetijskih zemljišč namakajo s pomočjo arteških vodnjakov. Na jugovzhodu pridelujejo pšenico, zelenjavo in agrume. Na območju s sredozemskim podnebjem gojijo vinsko trto. Na skrajnem severu, kjer je tropsko podnebje, uspevajo tropske rastline: sladkorni trs, bombaž in banane.
Živinoreja je pomembna gospodarska panoga. Na jugovzhodu prevladuje mlečna in mesna govedoreja. Na pašnikih v sušni notranjosti celine gojijo ovce za volno. Avstralija je največja svetovna izvoznica volne merino.
Avstralija je stara celina z bogatimi rudnimi nahajališči. Odkritje zlata je pospešilo priseljevanje v 19. stoletju. Sledila so odkritja nahajališč boksita, urana, železa, bakra, svinca in cinka. Vse rude neobdelane izvozijo; največ v Azijo. Poleg tega imajo v Avstraliji še bogata nahajališča zlata, srebra, kositra, niklja, volframa, opalov, diamantov in safirjev. Nahajališča premoga, nafte in zemeljskega plina izkoriščanje za električno energijo.
Avstralska industrija je usmerjena na domači trg. Proizvajajo vozila, gospodinjske stroje, gradbene materiale ter tekstilne, kemijske in farmacevtske izdelke. Zelo pomembna je prehrambna industrija.
|
![]() |