Neki {Fresco de Celatico;izg. Fresko de Čelatiko} je imel nečakinjo, ki so jo ljubkovaje imenovali {Cesca;izg. Česka, okrajšano žensko ime Francesca}.
Bila je sicer lepe postave in zalega obraza (ki pa ni bil tako
angelski, kakor smo jih že pogosto videle), a imela je samo sebe za tako
visoko in plemenito, da se je navadila {grajati;očitati, naštevati napake}
moške prav kakor ženske in vse, karkoli je videla, ne da bi bila pri
tem upoštevala tudi samo sebe, ko je vendar bila bolj zoprna, {odurna;eksp. neprijazen} in jezljiva kakor katera koli druga, tako da ji ni bilo mogoče ničesar po misli narediti; mimo tega je bila tudi tako {ošabna;ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih},
da bi bilo prehudo celó tedaj, če bi bila francoska kraljična. Ko je
šla po cesti, ji je bilo vse tako hudo nadležno, da je nenehoma vihala
nos, kakor da bi smrdel vsak človek, ki ga je videla ali srečala.