Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Spoznal si pesem Janeza Menarta Kmečka balada. Ob tem si ponovil naslednje literarnovedne pojme: balada, socialna pesem, dogajalni čas, dogajalni prostor, kitica, rima, poosebitev ali personifikacija in obrnjeni besedni red ali inverzija. Nekatere med njimi imaš na tem mestu še podrobneje razložene.

Balado si podrobneje spoznal že ob obravnavi Galjota in Prešernovega Povodnega moža. Ob Kmečki baladi pa boš spoznal še, da ločimo romantično, realistično in moderno/lirsko balado. Slednja je izrazito lirska pesnitev, ki ne učinkuje več z dogajanjem, ampak le še s temačnim vzdušjem. Po obsegu so moderne/lirske balade kratke.

Socialna pesem je pesem, ki odraža družbene odnose. Opozarjajo na bedo, stisko zaradi težkega gmotnega položaja – v Kmečki baladi govori o propadu nekoč trdnega kmečkega posestva, saj so lastniki kmetije iskali boljše možnosti za preživetje drugje ali pa so umrli.


  Pri pomnjenju ti lahko pomaga tudi oblak besed, kot je ta.

Dogajalni prostor je mesto ali kraj, v katerem potekajo dogodki. Ta ni enak dejanskemu prostoru, v katerem se nahajaš kot bralec besedila.

Dogajalni čas je čas dogajanja. Tudi ta ni enak dejanskemu času, v katerem se nahajaš kot bralec v času branja.

Kitica je osnovna enota pesmi, sestavljena iz najmanj dveh verzov. Najpogostejše so: dvovrstičnica ali distih, trivrstičnica ali tercina in štirivrstičnica ali kvartina.

Rima (polni stik) je zvočno ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika naprej. Ujemajočih zlogov je lahko več ali pa je zgolj eden. Rime so po povezavi v kitici lahko: zaporedne (aabb), prestopne (abab), oklepajoče (abba), pretrgane (abcb), verižne (aba bab) in zapletene (abcč ačde). Po obsegu ločimo: enozložne – moške ali krepke rime (gre–srce), dvozložne – ženske ali šibke rime (krvaveče–meče) in trizložne – tekoče rime (štejejo–sejejo).

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.


Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ401/463