Na sliki si prepoznal Matijo Čopa. Bil je Prešernov najboljši prijatelj in najbolj izobražen človek tistega časa. Rodil se je leta 1797 v Žirovnici na Gorenjskem. Čop velja za prvega književnega kritika na Slovenskem in hkrati za začetnika znanstvenega raziskovanja književnosti. Lahko rečemo, da je tudi prvi slovenski literarni teoretik in literarni zgodovinar. S Prešernom sta se družila že med svojim šolanjem v Ljubljani, potem je sledil nekajletni premor, saj je Prešeren študiral na Dunaju. Leta 1830 sta v Ljubljani spet prišla v stik in tesno sodelovala do Čopove smrti (1835). Plod njunega sodelovanja so številne nove pesniške oblike in estetsko povzdignjena poezija.

Na drugi sliki je upodobljena Julija Primic, Prešernova nesojena ljubezen in pesniška muza. Spoznal jo je na velikonočno soboto, 6. aprila 1833, v Trnovski cerkvi. Julija je bila takrat stara sedemnajst let. Svojo ljubezen je Prešeren nekaj časa skrbno skrival, nato pa jo je prvič javno razodel v Sonetnem vencu. Ker je bila Julija hči bogatega ljubljanskega trgovca, Prešeren pa samo odvetniški pomočnik, je bila njuna ljubezen obsojena na neuspeh. Julija se je kmalu zaročila in čez nekaj let tudi poročila z bogatim Jožefom Anzelmom pl. Scheuchenstuelom.