Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Oglej si spodnja verza in ju razdeli na zloge. Črtico postavi tja, kjer meniš, da se zlog zaključi. 

H r a s t s t o j i v t u r j a š k e m d v o r i
v r h v z d i g u j e s v o j v o b l a k e

Koliko zlogov si naštel v prvem in koliko v drugem verzu? Odgovori.

Prvi verz ima {8;osem} zlogov. Drugi verz ima {osem;8} zlogov.

Razmisli, kako se v verzu izmenjujejo poudarjeni (—) in nepoudarjeni (U) zlogi. Najprej pozorno poslušaj posnetek in ugotovi, kateri zlogi so poudarjeni. Nato izberi ustrezno barvo in v verzih določi poudarjene in nepoudarjene zloge.


Hrast stoji v turjaškem dvóri
vrh vzdiguje svoj v oblake
Izberi poudarek: poudarjeno; nepoudarjeno

Kateri metrični vzorec se v verzu ponovi? Izberi pravilni odgovor.

Kolikokrat se ta vzorec ponovi? V okvirček zapiši ustrezno številko s števko.

4 -krat.

V Turjaški Rozamundi se ponovi naslednji metrični vzorec: — U. Gre za dvozložno stopico, v kateri se izmenjujeta poudarjeni in nepoudarjeni zlog.
Takšni stopici rečemo trohej. Kadar se v verzu ponovijo štirje troheji, govorimo o četverostopičnem trohejskem verzu.

Oglej si kvartino iz Apela in čevljarja in bodi pozoren na odebeljene dele.

Kako se imenuje z odebeljeno pisavo označeno slogovno sredstvo na koncu verzov? V okvirček zapiši odgovor.

Rima

V Turjaški Rozamundi je Prešeren uporabil drugo obliko za doseganje glasovnega učinka. Uporabil je asonanco.

Oglej si animacijo.

Asonanca ali samoglasniški stik je zvočno ujemanje samoglasnikov na koncu verzov. Kadar se asonanca pojavlja v vsakem drugem verzu, govorimo o t. i. španski asonanci. Prav to obliko asonance je Prešeren uporabil tudi v Turjaški Rozamundi.

<NAZAJ
>NAPREJ327/463