Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Jernej Kopitar (1780–1844) je bil slovenski jezikoslovec in avtor prve znanstvene slovnice slovenskega jezika, pisane v nemščini. Z njo si je pridobil ugled pomembnega jezikoslovca in velik vpliv. Prizadeval si je, da se slovenski jezik očisti germanizmov in temelji na preprostem jeziku kmetov, ki ga je imel za edino čisto obliko slovenskega jezika. Zaradi slednjega je prišel v spor z drugima pomembnima predstavnikoma te dobe, Matijo Čopom (1797–1835), slovenskim literarnim zgodovinarjem, teoretikom in kritikom, in Francetom Prešernom (1880–1849), pesnikom, ki je slovensko poezijo dvignil na raven evropske. Čop in Prešeren sta se namreč zavzemala za kultivirano, omikano slovenščino, namenjeno izobražencem. Prešeren je s svojo poezijo želel doseči, da bi ljudje ne brali samo tistega, kar bi praktično koristilo vsakdanjemu življenju, temveč tudi estetske mojstrovine. Ravno zaradi tega je Prešeren napisal nekaj satiričnih sonetov, v katerih je izpostavil tudi Kopitarja. V satiričnem sonetu Apel in čevljar je s pripovedko o grškem slikarju Apelu prikazal Kopitarja, ki se je vtikal v območje estetike in umetnosti, kjer ni doma.