Morje je sestavljeno iz dobrih 96 odstotkov čiste vode, v preostalih slabih 4 odstotkih pa je najti skorajda vse naravne elemente periodnega sistema. Slanost morske vode povzroča več elementov: natrij (Na), žveplo (S), magnezij (Mg), klor (Cl), kalcij (Ca) in kalij (K). Natrij in klor, ki sestavljata natrijev klorid, kuhinjsko sol, sta v morski vodi v največjih količinah. Natrijev klorid (NaCl) ali kuhinjska sol je torej tista spojina, ki povzroča večino slanosti v morski vodi.

Slanost morske vode je odvisna od količine raztopljenih snovi v njej. Ker morska voda izhlapeva, ostaja več raztopljenih snovi. Večje ko je izhlapevanje, bolj je morska voda slana. Sredozemsko in Rdeče morje sta zelo slani morji. Tam je prisotno močno izhlapevanje, po drugi strani pa se voda zelo malo meša s tisto iz oceanov. Za Jadransko morje velja, da je voda na njegovem južnem delu bolj slana od vode na severu. Manj slana voda je na polarnih območjih, zlasti poleti, ko se tali led in tako redči morsko vodo. Slanost morske vode je nizka tudi na primer v Baltskem morju, ki je z Atlantikom povezano le prek ozkega preliva, vanj pa se izlivajo številne reke s sladko vodo.

Zaradi svoje slanosti morska voda ni primerna za pitje. V povprečju je v morski vodi raztopljenih 35 gramov soli na liter vode, kar pomeni povprečno slanost 35 promilov.

Bolj ko je voda slana, večja je njena gostota. To pa vpliva na plovnost. Poleg tega razlike v slanosti in gostoti morske vode vplivajo tudi na morske tokove.