Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Iz definicije si izvedel, za kaj se uporablja barometer. Ali veš tudi, kako je sestavljen in kako deluje?

Preberi besedilo.

BAROMETER

Barometer je naprava za merjenje zračnega pritiska. Na splošno se ga uporablja v vremenoslovju, pa tudi v vsakdanjem življenju, in sicer za napovedovanje vremena. Če z barometrom na določenem območju izmerimo visok zračni tlak, pomeni, da bo vreme lepo. Nizek zračni tlak pa napoveduje slabo vreme. Ime barometer izhaja iz besede bar, to je enota za merjenje tlaka. V meteorologiji zračni pritisk merimo v milibarih. Poznamo več vrst barometrov, npr. vodni barometer (imenovan tudi vremenska steklenica), živosrebrov barometer in aneroidni ali kovinski barometer, ki ga pogosto uporabljamo skupaj s termometrom za merjenje temperature zraka.

 

Sestavni deli:

1 številčnica
2 ohišje
3 kazalec
4 vzvod
5 nitka
6 vzmet
7 kovinski meh

Aneroidni barometer je sestavljen iz ohišja, na katerega je pritrjena številčnica s kazalcem. Ta je preko vzmetnega prenosnega mehanizma povezana z majhnim prožnim kovinskim mehom (narejen je iz zlitine berilija in bakra), iz katerega je izsesan zrak.

Brezzračni kovinski meh, imenovan tudi vakuumska kapsula, se v notranjosti naprave zaradi spreminjanja atmosferskega pritiska ustrezno stiska ali razteza. Kadar zračni pritisk raste, se prostornina meha manjša, zato se njegova opna rahlo krči. Kadar pritisk pada, pa se njegova prostornina veča, zato se opna nekoliko izboči. Krčenje ali širjenje kapsule nato prek vzvoda in nitke na vzmetnem mehanizmu požene številčnico inštrumenta. Zračni pritisk torej izmerimo tako, da izmerimo spremembo oblike vakuumske kapsule.

Nekatere naprave imajo poseben indikator, s katerim se lahko označi izmerjeni pritisk, tako da uporabnik lažje odčita spremembe. Ker zračni pritisk z višino pada, imajo nekateri barometri vgrajen tudi poseben regulator, s katerim nastavimo nadmorsko višino, na kateri se nahajamo.

Poleg aneroidnega barometra poznamo tudi živosrebrov barometer. Ta je sestavljen iz ohišja, na katerega je pritrjena cevka, v kateri je vakuumsko zaprto živo srebro. Zračni pritisk ustrezno dviga oziroma spušča stolpec živega srebra, kar lahko odčitamo na številčnici, ki je pritrjena na ohišje.

V današnjem času je vse pogostejša uporaba elektronskih oziroma digitalnih barometrov. Ti spremembe zračnega pritiska zaznavajo s pomočjo različnih elektronskih senzorjev. Ker so elektronski deli v primerjavi z mehanskimi zelo majhni, je mogoče tovrstne barometre vgraditi tudi v zapestne ure.

<NAZAJ
>NAPREJ100/463