Aneroidni barometer je sestavljen iz ohišja, na katerega je pritrjena
številčnica s kazalcem. Ta je preko vzmetnega prenosnega mehanizma
povezana z majhnim prožnim kovinskim mehom (narejen je iz zlitine
berilija in bakra), iz katerega je izsesan zrak.
Brezzračni kovinski meh, imenovan tudi vakuumska kapsula, se v
notranjosti naprave zaradi spreminjanja atmosferskega pritiska ustrezno
stiska ali razteza. Kadar zračni pritisk raste, se prostornina meha
manjša, zato se njegova opna rahlo krči. Kadar pritisk pada, pa se
njegova prostornina veča, zato se opna nekoliko izboči. Krčenje ali
širjenje kapsule nato prek vzvoda in nitke na vzmetnem mehanizmu požene
številčnico inštrumenta. Zračni pritisk torej izmerimo tako, da izmerimo
spremembo oblike vakuumske kapsule.
Nekatere naprave imajo poseben indikator, s katerim se lahko označi
izmerjeni pritisk, tako da uporabnik lažje odčita spremembe. Ker zračni
pritisk z višino pada, imajo nekateri barometri vgrajen tudi poseben
regulator, s katerim nastavimo nadmorsko višino, na kateri se nahajamo.
Poleg aneroidnega barometra poznamo tudi živosrebrov barometer. Ta je
sestavljen iz ohišja, na katerega je pritrjena cevka, v kateri je
vakuumsko zaprto živo srebro. Zračni pritisk ustrezno dviga oziroma
spušča stolpec živega srebra, kar lahko odčitamo na številčnici, ki je
pritrjena na ohišje.
V današnjem času je vse pogostejša uporaba elektronskih oziroma
digitalnih barometrov. Ti spremembe zračnega pritiska zaznavajo s
pomočjo različnih elektronskih senzorjev. Ker so elektronski deli v
primerjavi z mehanskimi zelo majhni, je mogoče tovrstne barometre
vgraditi tudi v zapestne ure.