Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Ali so trditve pravilne ali ne?  Izberi drži, če je trditev pravilna, in ne drži, če je napačna.

Opravičila so lahko pisna ali ustna.

Drži. Ne drži.

Opravičila so lahko samo zasebna, javnih pa ni.

Drži. Ne drži.

Uradno opravičilo ima drugačno zgradbo od neuradnega.

Drži. Ne drži.

Ker opravičilo izraža obžalovanje, ga lahko izrečemo oz. napišemo samo zase.

Drži. Ne drži.

Opravičilo je krajše besedilo, s katerim izrazimo obžalovanje, kadar smo bili vpleteni v neljub položaj oz. dogodek (če česa nismo storili, če smo kaj storili narobe, če se določenega dogodka nismo mogli udeležiti …). Opravičimo se tudi, če nismo sami krivi za nastalo situacijo. V večini primerov opravičujemo sebe, lahko pa opravičimo tudi koga drugega ali pa kdo drug opraviči nas.

Če je opravičilo namenjeno širši množici ljudi, je javno. Po navadi pa so opravičila zasebna, saj so namenjena eni osebi ali manjši skupini ljudi. Zasebna opravičila delimo na neuradna in uradna. Neuradno se opravičujemo staršem, sošolcem, prijateljem … Ta opravičila so najpogosteje kar ustna, v njih pa včasih uporabimo tudi kak pogovorni izraz. Uradna opravičila pa so namenjena osebam, s katerimi smo v neenakovrednem položaju, npr. ravnatelju, razredničarki, direktorju … Pogosto jih napišemo, v njih pa smo vedno pozorni na rabo knjižnega jezika.
Uradno opravičilo ima značilno obliko uradnega dopisa.

Pri vsakem opravičilu moramo vedeti, kdo se opravičuje, komu se opravičuje in za kaj se opravičuje; če se le da, navedemo tudi vzrok in po potrebi čas. Če opravičujemo drugo osebo, moramo navesti tudi, koga opravičujemo.

Vsako zapisano opravičilo mora biti tudi lastnoročno podpisano, saj s tem avtor odgovarja za resničnost zapisanega (to velja predvsem za besedila, zapisana ali natisnjena na papir, za opravičilo po SMS-u ali e-pošti pa to ne velja).

Raba predlogov s/z in k/h.
Predlog s uporabljamo pred besedami, ki začenjajo na glasove c, č, f, h, k, p, s, š in t (Ta SuHiŠKaFeCPuŠČa), predlog z pa pred vsemi drugimi besedami.

Predlog h uporabljamo pred besedami, ki začenjajo na glas k ali g (kg – enota za kilogram), predlog k pa pred vsemi drugimi besedami.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.



Razmisli in naredi načrt, kako bi svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ66/463