Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Primerjava biotske pestrosti v naravnih in umetnih ekosistemih

V naravnih ekosistemih se vrste nenehno borijo za svoj življenjski prostor in hrano in se tako ali drugače umikajo plenilcem ali se pred njimi branijo. Za naravne ekosisteme je značilno, da omogočajo sobivanje večjemu številu vrst kot umetni ekosistemi. Pravimo, da v naravnem ekosistemu vlada ravnovesje med vrstami. Tak ekosistem je stabilen.

Umetni ekosistemi, kot so npr. njive, sadovnjaki ali vinogradi, so običajno zasajeni z manjšim številom vrst, ki so namenjene predvsem prehrani človeka. Te vrste so potencialni vir hrane tudi za druga živa bitja. Ker lahko ena vrsta živih bitij močno vpliva na pridelek (npr. koloradski hrošč se prekomerno namnoži na njivi krompirja), pravimo, da tak ekosistem ni stabilen.

Manj kot je nek umetni ekosistem stabilen, bolj ga moramo vzdrževati. Za vzdrževanje takega ekosistema se velikokrat uporabljajo sredstva, ki obremenjujejo okolje (npr. škropiva in umetna gnojila).

Oglej si graf in razberi, kako se spreminja število plenilcev v odvisnosti od števila plena.

Oglej si graf, v katerem je prikazano spreminjanje števila plenilcev (plenilske pršice, ki jih uvrščamo med pajkovce) in plena (skakačev, žuželkam sorodnim členonožcem) v odvisnosti od uporabe insekticida.

V naravi ni škodljivih in ne koristnih organizmov

V naravi ni škodljivih in koristnih vrst. Vrste smo na škodljive in koristne razdelili ljudje in jih torej razdelili na tiste, od katerih imamo korist, in na tiste, ki nam zmanjšujejo korist oz. nam povzročajo škodo. Škodljive imenujemo tiste vrste, ki nam v umetnih ekosistemih povzročajo škodo.

Dejavnost

Opazuj živali na vrtu. Poskušaj ugotoviti, katere so škodljivci in katere so koristne.

<NAZAJ
>NAPREJ290/332