Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ali so umetni ekosistemi stabilni?

Umetne ekosisteme je treba nenehno vzdrževati, da ohranijo svojo vlogo. Ker se taki ekosistemi ne vzdržujejo sami, pravimo, da so nestabilni. Če človek ne vzdržuje umetnih ekosistemov, se na njih postopoma naselijo tiste vrste rastlin in živali, ki so bile tod pred nastankom umetnega ekosistema.

Dejavnost

Razmisli, kako je treba vzdrževati vrtove, da na njih ohranimo vsakoletni pridelek.

Katere so tiste razmere, ki omogočajo, da je pridelek reden in obilen?

Nekateri umetni ekosistemi so na videz še podobni naravnim ekosistemom (npr. smrekov gozd, ki je umetno zasajen, namesto naravnega bukovo-jelovega gozda), nekateri pa so popolnoma drugačni od ekosistemov, ki so bili tod pred nastankom umetnega ekosistema (npr. velemesto, ki se je razvilo na območju, ki ga je nekdaj preraščal gozd).

Oglej si animacijo in poskusi iz grafov razbrati razliko v biotski pestrosti med spremenjenimi in zamenjanimi ekosistemi.

Spremenjen ekosistem (zgornja, zelena črta): je npr. sonaravno kmetijstvo, ki ga označuje mala uporaba gnojil in snovi za zatiranje škodljivcev. Vpliv človeka na ekosistem je majhen. Zamenjan ekosistem (spodnja, rdeča črta): je npr. monokulturno kmetijstvo, ki ga označujeta intenzivna strojna obdelava ter uporaba velikih količin umetnih gnojil in snovi za zatiranje škodljivcev (primer njiva koruze). Vpliv človeka na ekosistem je velik.

<NAZAJ
>NAPREJ283/332