Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ogrodja s trdnimi deli

Za ogrodja s trdnimi deli je značilno, da vsebujejo trdne dele (npr. kosti, hrustanec ali hitin), na katere se pritrjajo mišice. Glede na lego ogrodja v telesu lahko ločimo zunanje ogrodje in notranje ogrodje. Zunanje ogrodje je lahko gibljivo ali negibljivo.

Za gibljivo zunanje ogrodje je značilno, da sodeluje pri gibanju živali. Sestavljeno je iz več delov, ki so z notranje strani povezani s kitami in mišicam in omogočajo gibanje živali. Primer gibljivega zunanjega ogrodja je npr. iz hitina grajeno ogrodje žuželk in rakov.

Oglej si posnetek hrošča, za katerega je značilno gibljivo zunanje ogrodje, ki je zgrajeno iz hitina in se zato imenuje hitinjača.

Negibljivo zunanje ogrodje ne sodeluje pri premikanju živali, temveč le ščiti žival. Primer negibljivega zunanjega ogrodja so npr. ogrodja koral, polžev, školjk in iglokožcev.

V spodnjem albumu slik si oglej različna notranja ogrodja vretenčarjev in jih primerjaj med seboj. Ali opaziš katere skupne lastnosti?

<NAZAJ
>NAPREJ197/332