Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zaznavanje tresljajev

Tresljaji se prenašajo po trdni podlagi, v vodi in v zraku. Vse živali so sposobne zaznavanja tresljajev in odziva nanje. Sposobnost  zaznavanja tresljajev imenujemo sluh. Organ, ki zaznava zvok, imenujemo uho. Običajno imajo živali del ušesa zunaj telesa in je oblikovan tako, da zbere tresljaje in jih ojača. Ribe zaznavajo tresljaje v vodi z organom, imenovanim pobočnica.


Netopirji, ki so aktivni predvsem ponoči, imajo velika ušesa.

Pobočnica na bokih ribe celinskih voda - globočka.

Zaznavanje snovi

Snovi so lahko v plinastem, tekočem in  trdnem stanju. Snovi v plinastem stanju živali zaznavajo na daljavo. Sposobnost zaznavanja snovi v zraku imenujemo voh. Snovi v tekočem ali trdnem stanju živali zaznavajo ob neposrednem stiku, npr. ob okušanju hrane. Sposobnost zaznavanja snovi v tekočem ali trdnem stanju imenujemo okus.

Zaznavanje svetlobe

Sposobnost zaznavanja svetlobe imenujemo vid. Organ, namenjen zaznavanju svetlobe, imenujemo oko. Oko je pri različnih skupinah živali lahko različno sestavljeno. Najpreprostejša očesa so sposobna zaznavati samo svetlobo in temo.

Dejavnost

Očesa členonožcev

<NAZAJ
>NAPREJ190/332