Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Zvok oddajajo telesa, ki se tresejo. Imenujemo jih zvočila. Kot primer omenimo nihanje strune na kitari, nihanje membrane v zvočniku in na bobnu, tresenje glasilk ...

Ljudje oddajajmo zvok tako, da potisnemo zrak iz pljuč skozi glasilke, ki se pri tem zatresejo. Podobno oddajajo zvok tudi mnoge živali, na primer ptiči. Oglašajo se tudi žuželke, ki nimajo pljuč in glasilk. Muren se oglaša tako, da dvigne krila in jih drgne med seboj. Kobilice drgnejo krilo ob nazobčan rob zadnje noge. Muhe, čmrlji in komarji pa brenčijo zaradi hitrega utripanja kril, ki zatrese zrak.




Človek Petelin
Muren
Kobilica

Tresljaji zvočila se prenašajo na okoliško snov. S tem zanihajo tudi gradniki (atomi, molekule) okoliške snovi, kar omogoča, da se zvok širi po prostoru v vse smeri.

V zraku se širi zvok približno s hitrostjo 340 m/s. V vodi je približno 4-krat hitrejši, v kovini pa približno 15-krat hitrejši.

Število nihajev gradnikov snovi v časovni enoti (eni sekundi) nam pove frekvenco zvoka. Tako bo struna, ki bo nihala hitreje, oddajala zvok višje frekvence kot struna, ki niha počasneje. Zvok s točno določeno frekvenco imenujemo ton. Poznamo več tonov, a ima vsak točno določeno frekvenco. Iz glasbe poznamo ton a1, ki je določen s frekvenco 440 nihajev na sekundo. Če udarimo po glasbenih vilicah, ki oddajajo ta ton, konici glasbenih vilic zanihata 440-krat v eni sekundi. 

Ustvarjanje in zaznavanje zvoka je za ljudi in živali zelo pomembno za medsebojno sporazumevanje ter zaznavanje okolja. Ljudje in večina živali zaznavamo zvok z ušesi. Na zunanji strani ušesa imamo uhelj, ki prestreza tresljaje zraka. Nekatere živali, predvsem rastlinojede, imajo velike uhlje, ki jih lahko premikajo, da bolje zaznajo plenilca in pravočasno pobegnejo.

Glasen in za ušesa neprijeten zvok imenujemo hrup. Glasen zvok je nevaren za naša ušesa in nam lahko dolgotrajno poškoduje sluh. Dolgotrajno poslušanje glasne glasbe je torej lahko nevarno. Tudi na delovnih mestih se moramo ustrezno zaščititi, če smo izpostavljeni glasnemu zvoku.


Moteč je tudi zvok avtomobilov v mestih in ob prometnih cestah. Ob prometnih cestah zato postavljamo zvočne pregrade, središča mest pa zapiramo za cestni promet.  

 

<NAZAJ
>NAPREJ95/332