Rešitev enačbe lahko iščemo med vnaprej ponujenimi števili. Vnaprej ponujena množica števil je osnovna množica.

Če za reševanje enačbe ne ponudimo posebne osnovne množice, enačbo rešujemo v najširši množici števil, ki jo poznamo.

Izjavna oblika je lahko zapisana na več načinov. V množici $\mathcal{A}$ so števila, ki so:
$1$. večja ali enaka $8$: $x \geq 8$.
$2$. večja od $7$: $x > 7$.
$3$. večja ali enaka $8$ in manjša ali enaka $15$: $8 \le x \le 15$.
$4$. večja od $7$ in manjša ali enaka $15$: $7 < x \le 15$.

Če v izjavno obliko $x>7$ vstavimo števila $1, 2, 3, 4, 5, 6$, dobimo za vsako vstavljeno število nepravilno izjavo. Zato števila $1, 2, 3, 4, 5, 6$ niso rešitev.

Vnaprej izbrana števila, za katera preverjamo ali so rešitev izjavne oblike $x>7$, so zapisana v osnovni množici $\mathcal{U}$. V primeru, da ne bi predpisali posebne osnovne množice, dobimo pravilno izjavo za vsa števila, večja od $7$.