Naloge

Oglej si Mondrianovo sliko. Za spodnje trditve določi, ali držijo.

Piet Mondrian, Kompozicija II v rdeči, modri in rumeni, 1930, olje na platnu

Slika je abstraktna, saj ne morem določiti podob iz resničnega sveta.

Drži. Ne drži.

Slikar je kompozicijo sestavil s pomočjo geometrijskih oblik in barve.

Drži. Ne drži.

Slika geometrijskih likov spada v predmetno umetnost.

Drži. Ne drži.

Določi, v katero zvrst slikarstva spadajo spodnje slike.

{abstraktno_slikarstvo;realistično_slikarstvo}	{realistično_slikarstvo;abstraktno_slikarstvo}
{realistično_slikarstvo;abstraktno_slikarstvo}	{abstraktno_slikarstvo;realistično_slikarstvo}
{realistično_slikarstvo;abstraktno_slikarstvo}	{abstraktno_slikarstvo;realistično_slikarstvo}

	Pieter Bruegel the Elder, Babilonski stolp, 1563, olje na lesu Pieter Bruegel the Elder (1525-1569), flamski renesančni slikar. Za njegovo slikarstvo so bile značilne upodobitve življenja na vasi, zato so ga imenovali tudi Kmečki Bruegel. Slikal je tudi religiozne podobe in Babilonski stolp je ena izmed njih. Nanaša se na biblijsko pripoved o zidanju Babilonskega stolpa. V ospredju vidimo med kamnitimi bloki skupino ljudi, med katerimi je kralj Nimrod, tisti, ki je naročil gradnjo stolpa
	Mira Ličen Krmpotić, Marina, 2011, akril na platnu Mira Ličen Krmpotić (1950, Pula) je slikarka, ki se ukvarja z ustvarjanjem v različnih tehnikah slikarstva: v risbi, grafiki, v tehniki vitraža in fuzije, mozaika, slikanja na tekstil in keramiko, v zadnjih letih pa še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Njeno slikarstvo nastaja kot odzivanje na njena notranja doživetja. Imela je že veliko samostojnih razstav in sodelovala na mnogih skupinskih in mednarodnih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela veliko priznanj in nagrad. Tudi pričujoča slikarkina upodobitev je izrazito osebno izpovedna. Njene poteze so neposredne, prežete z izjemno močjo, polne doživete sporočilnosti, ki lahko gledalca obogatijo z duhovnimi spoznanji.
	Aleksij Kobal, Obokane sanje, 2012, olje na platnu Aleksij Kobal (1962) se je rodil v Kopru. Leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Leta 1993 je končal še podiplomski študij. Za svoje likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad. Živi v Ljubljani. V svojem slikarstvu se Kobal navezuje na stare slikarske načine renesančnih mojstrov. Na pričujoči sliki so oboki, ki so vsi lahkotni, prosojni, kot da so zgrajeni iz koprenastih meglic. Nikjer ni nobenega živega bitja, kar prinaša v njegovo sliko vtis nadrealnega, duhovnega.
	Azad Karim, Svetla tišina, 2012, akril na platnu Azad Karim (1954), slikar kurdskega porekla, ki že več desetletij ustvarja v slovenskem kulturnem prostoru. Svojo umetniško pripoved črpa iz sveta in kultur, ki so pred tisočletji nastale ob rekah Evfrat in Tigris (današnji Irak). Na sodoben, aktualen način interpretira arheološke sledove mezopotamskih kultur, ob tem pa hkrati pripoveduje o vsem hudem, kar zadnja desetletja kroji usodo tamkajšnjih prebivalcev. Pričujoča podoba prikazuje slikarjev osebni, notranji svet, v katerem s svojimi lastnimi simboli razkriva skrivnostno bogastvo prepletanja preteklosti s sedanjostjo in materialnega z duhovnim.
	Rudi Skočir, Kraljici mojega življenja, 2009, akril na platnu Rudi Skočir (1951, Kamno pri Kobaridu) je slovenski ustvarjalec, ki se je uveljavil na področju slikarstva, grafike, vitraža, zidnih tehnik in kot ilustrator. Leta 1977 je končal študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, specializacijo pa je nadaljeval pri profesorjih Janezu Berniku, Kiarju Mešku in Štefanu Planincu. Skočirjeva dela so prepoznavna predvsem zaradi značilnega osebnega sloga in izrazne moči sporočila. Osrednje umetnikovo zanimanje je že dolga leta namenjeno ženski. Nekatere njegove upodobitve žensk predstavljajo vitke, visoke ženske, polne vitalne energije. Druge so povezane z motivom matere z otrokom. Skočir slika tudi upodobitve obrazov, ki v osnovi izhajajo iz motiva ženskega portreta. V svojem slikarstvu avtor prepleta z osebno simboliko in tako ustvarja svojo lastno ikonografijo.
	Beti Bricelj, Brez naslova, akril na platnu, 2002 Beti Bricelj (1974, Postojna), se je izobraževala na Šoli za risanje in slikanje - Visoka strokovna šola v Ljubljani, kjer je leta 2000 diplomirala iz slikarstva. Po študiju je nadgrajevala znanje in nadaljevala izobraževanje v Avstraliji, kjer je prebivala leto dni. Živi in ustvarja razpeta med različnimi deželami, predvsem med Slovenijo in Škotsko. Slikarka Beti Bricelj v svojem umetniškem ustvarjanju črpa iz konstruktivizma, gibanja, ki ima svoje temelje v začetku 20. stoletja. Za njene slike so značilne geometrijske ploskve, naslikane z izjemno doslednostjo. Pomembno vlogo imajo barve in njihovo delovanje, saj se nekatere ploskve optično približujejo, druge oddaljujejo. Ti odnosi med svetlim in temnim, med barvitostjo in »zagašenostjo«, ustvarjajo na sliki svojevrsten vtis prostora.